Kot pojasnjujejo v Iniciativi mestni zbor, bi občanke in občani z odločanjem o investicijah lahko sami izboljšali kakovost življenja v mestu, saj iz prve roke poznajo ključne problematike. Prav tako bi lahko s participatornim proračunom v veliko večji meri določali prednostne razvojne smernice Mestne občine Maribor.
Za namene participatornega proračuna bi se po predlogu, ki ga je izdelal Matic Primc, uporabljalo približno 20 odstotkov mestnega proračuna. To so sredstva, ki v mestnem proračunu ostanejo potem, ko mesto zadosti vsem nalogam, ki mu jih nalaga zakon o lokalni samoupravi, ter drugim obveznostim, kot so plačevanje obresti, pretekle investicije itn. Znesek, ki bi bil na razpolago, bi v primeru Maribora nihal od leta do leta nekje med 15 in 20 milijoni evrov.
O porabi teh sredstev bi občani odločali na samoorganiziranih zborih v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, ki v Mariboru potekajo že vse od februarja. Do zdaj je Iniciativi mestni zbor uspelo vzpostaviti že štiri četrtne zbore, na katerih se prek 200 občank in občanov srečuje in pogovarja o aktualnih zadevah vsake 14 dni.
V svetu že preko 1500 mest ali delov mest kot tudi nekaj provinc ali zveznih držav uporablja sistem participatornega proračuna. Ta oblika organiziranja je uporabljena tako v malih mestih do 20.000 prebivalcev kakor tudi metropolah, kot so Chicago, New York, Berlin, Lizbona, London, Toronto in Rim.
