Omenjena novela zakona o urejanju statusa državljanov naslednic nekdanje SFRJ, ki je bila sprejeta leta 2010, je posameznikom omogočila, da so v triletnem obdobju, ki se je izteklo v sredo, vložili prošnjo za ureditev statusa. To, da posameznik na takšen način pokaže željo za nadaljnje prebivanje v Sloveniji, je pogoj za upravičenost do denarne odškodnine, ki jo vlada predlaga v danes potrjenem predlogu zakona o povračilu škode izbrisanim.

Kot so na ministrstvu za notranje zadeve pojasnili pred nekaj tedni, je bilo od uveljavitve omenjene novele do 2. junija letos na upravne enote vloženih 544 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Danes pa po doslej zbranih podatkih z ministrstva poročajo o 849 tovrstnih prošnjah, kar je več kot 300 prošenj več.

Od vseh doslej evidentiranih 849 prošenj so jih 717 vložili izbrisani, 47 otroci izbrisanih, 85 prošenj pa tujci, ki niso bili izbrisani. Na podlagi teh prošenj so doslej izdali 138 dovoljenj za stalno prebivanje, 174 prošenj so zavrnili, zavrgli ali ustavili postopke, 537 prošenj pa je še nerešenih, so za STA pojasnili na ministrstvu.

Za izdajo posebne določbe za obdobje za nazaj je bilo po sedanjih podatkih ministrstva vloženih 627 prošenj, kar je 177 prošenj več od števila, o katerem so poročali 2. junija. Za izdajo takšne odločbe je po doslej zbranih podatkih prosilo 133 izbrisanih, 41 otrok izbrisanih in 453 državljanov Slovenije, ki so bili pred pridobitvijo slovenskega državljanstva izbrisani iz registra stalnega prebivalstva. Doslej so izdali 417 odločb, 76 prošenj so zavrnili, zavrgli ali ustavili postopek, 134 pa jih je še nerešenih. Po uradni dolžnosti so upravne enote izdale 112 tovrstnih posebnih odločb.

Na ministrstvu za notranje zadeve pojasnjujejo, da podatki še niso končni, saj upravne enote morda še niso vnesle vlog in odločitev, vloženih in izdanih na zadnji dan roka, prav tako pa so lahko danes po pošti prejele še v sredo oddane vloge.

Izbrisani se sprašujejo, kdo lahko živi s 40 evri na mesec

Predstavniki izbrisanih niso zadovoljni s predlogom zakona o odškodninski shemi za izbrisane, ki ga je vlada sprejela danes. Prav tako so prepričani, da tak zakon ne bo dovolj za uresničitev naloge, ki jo je s pripravo celovite odškodninske sheme za izbrisane Sloveniji pred dobrim naložilo Evropsko sodišče za človekove pravice.

Predlog zakona o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva, predvideva, da bo upravičenec z upravnim postopkom dobil po 40 evrov na mesec izbrisa. Če se s tem ne bo strinjal, pa bo lahko tožil državo, a bo lahko dobil največ dvainpolkrat višjo odškodnino od predvidenega pavšala.

Ne ločujejo med materialno in nematerialno škodo

Vodja Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Aleksandar Todorović dvomi, da bodo pristojne evropske institucije takšen predlog odobrile. »Kdo lahko preživi mesec dni s 40 evri,« se sprašuje Todorović. Kot je pojasnil za STA, je do predloga kritičen tudi zato, ker ne ločuje med materialno in nematerialno škodo, ki je bila povzročena z izbrisom.

Preberite še: Enega najbolj izpostavljenih predstavnikov izbrisanih verbalno in fizično napadli

V primeru sprejetja predlaganega zakona v DZ bodo po Todorovićevih besedah na ustavno sodišče morda vložili zahtevo za presojo ustavnosti. A Todorović obenem meni, da po lanski sodbi na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu v zadevi Kurić in drugi v Sloveniji »ni več potrebe karkoli delati«. Ob tem napoveduje že več vloženih tožb na evropsko sodišče v septembru.

Neresni predlog zakona

Na vprašanje, ali bodo v primeru sprejetja predlaganega zakona v DZ na ustavno sodišče vložili zahtevo za presojo ustavnosti, tudi nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic odgovarja, da bodo, če bo treba, naredili tudi to. »A najbrž ne bo treba, ker že Strasbourg ne more sprejeti tega kot uresničitev njegove 'pilotne sodbe'. Z njo so prvi šesterici za 20 let izbrisa priznali vsakemu po 20.000 evrov samo na račun nematerialne prizadetosti, medtem ko na to, koliko jim bo priznano za materialno škodo, ki je bila mnogo večja, še čakamo,« je pojasnil. Po »tem povsem neresnem predlogu zakona«, ki ga je vlada danes sprejela, bi po njegovih besedah »enako prizadeti dobili manj kot 10.000 evrov za moralno in materialno škodo skupaj«. »Vsaka nadaljnja razprava je tu odveč,« meni Krivic.

Todorović je danes opozoril tudi, da je bil zaradi izpostavljanja pri zagovarjanju izbrisanih poleg večkratnih verbalnih napadov v ponedeljek popoldne na Ptuju tudi fizično napaden. Napad je po njegovih besedah posledica sovražnega govora, ki se od politikov seli na cesto. Kot je Todorović pojasnil za STA, se je ponedeljkov incident v eni od gostiln začel s tem, da sta ga dve osebi žalili, ena od njih pa ga je tudi fizično napadla, pri čemer ga je poškodovala in mu povzročila materialno škodo. Todorović je sam poklical tudi policijo, ki je eno osebo pridržala in jo bo tudi kazensko ovadila, sam pa bo vložil civilno tožbo, je napovedal Todorović. Več podrobnosti o dogodku bo pojasnil na novinarski konferenci v petek.

Rok se je iztekel 26. junija

Evropsko sodišče za človekove pravice je Sloveniji pripravo odškodninske sheme naložilo lani, enoletni rok pa se je iztekel 26. junija. Slovenija je po tem, ko je bilo jasno, da ji omenjene sheme do takrat ne bo uspelo sprejeti, zaprosilo za podaljšanje roka. A evropsko sodišče podaljšanja ni odobrilo. Minister za notranje zadeve Gregor Virant pa je sicer 6. junija na zasedanju Odbora ministrov Sveta Evrope v Strasbourgu predstavil stanje implementacije sodbe glede izbrisanih. Obvestil jih je, da bo poseben zakon, ki bo vzpostavil odškodninsko shemo, sprejet do konca letošnjega leta.