Včeraj smo na Dnevniku pridobili kopijo prvotne različice akcijskega načrta za reševanje sodbe o izbrisanih. Dokument je za ministrstvo za notranje zadeve pripravljala četverica pravnih strokovnjakov z zasebne kranjske fakultete za državne in evropske študije (FDŠ). Načrt obsega štiri strani in pol razpršenega besedila. V skladu s pogodbo, ki jo je fakulteta sklenila z MNZ – njeno kopijo hranimo v uredništvu – so avtorji za svoje delo prejeli 23.880 evrov. Ker je količina dela pravnikov, ki izdelujejo pravna mnenja, največkrat – zlasti kadar gre za mnenja profesorjev, fakultet ali pravnih inštitutov – izražena kot število strani, smo izračunali, da je znašala »tarifa« kranjske fakultete približno 4776 evrov na stran, če upoštevamo, da so pravniki ministrstvu oddali dokument s petimi stranmi formata A4, četudi je zadnja stran napolnjena le do polovice. To je po naših podatkih približno desetkrat več, kot za svoja mnenja zaračunavajo naši najuglednejši pravni inštituti.
Njihovo pisanje je večinoma sestavljeno iz ugotavljanja dejstev o tem, kaj Sloveniji nalaga sodišče, in ugotavljanja (pišejo v pogojniku), kakšne možnosti se za državo in izbrisane ob tem odpirajo. Konkretnih predlogov za izvrševanje sodbe je za slabi dve strani in pol.
Profesor Janez Čebulj, ki je sodeloval pri izdelavi akcijskega načrta, ki ga je vlada pred pošiljanjem v Strasbourg sicer še spreminjala, nas je opozoril, da lahko govori le v svojem imenu, ne pa v imenu fakultete ali preostale trojice, profesorja Toneta Jerovška ter njunih kolegov, docentov Mateja Avblja in Jerneja Letnarja Černiča. »Prejel sem 3800 evrov bruto, porabil pa sem približno šestdeset ur, v kar štejem študij gradiva, študij prakse držav, ki so pred Slovenijo že izvrševale pilotne sodbe, in odziv evropskega sodišča za človekove pravice na njihove predlagane akcijske načrte,« je pojasnil. »Pregledati je bilo treba tudi gradiva za tri leta nazaj, obstajali sta namreč dve vladni oziroma medresorski skupini, ki naj bi pripravili akcijski načrt, pa je bilo treba (sodišče, op. p.) prositi za podaljšanje roka za predložitev akcijskega načrta.« Poleg tega, pravi Čebulj, so se štirikrat sestali z ministrstvom za notranje zadeve, sestajali so se tudi med seboj. »Vem, da sta bila dr. Avbelj in dr. Letnar Černič tudi na sestanku s predstavniki sodišča,« se spominja. Iz tega je mogoče sklepati, da sta oba pravnika med pripravo načrta potovala v Strasbourg. V pogodbi plačilo takšne poti in drugih stroškov sicer ni posebej opredeljeno.
V pogovoru z uglednim slovenskim profesorjem prava, ki ni želel biti imenovan, smo izvedeli, da po njegovih izkušnjah ena stran mnenja, ki ga naroča država, nastane v približno treh urah dela, pod predpostavko, da se pravnik na zadevo spozna. Profesor pa nas je opozoril, da je tematika, s katero so se ukvarjali kolegi iz Kranja, zelo zapletena. Vendar ga je cena kljub temu začudila.
Ministrstvo za notranje zadeve je včeraj pojasnilo, da je bila »vrednost pogodbe določena glede na kompleksnost, izjemno zahtevnost in občutljivost zadeve«. Hkrati, pravijo, so morali strokovnjaki predelati »več kot tisoč strani gradiva v izjemno kratkem roku«.
Med predlogi profesorja Čebulja in kolegov pa so bile tudi nekatere izbrisanim zelo naklonjene rešitve. Tako so avtorji predlagali, naj država v sodelovanju z nevladnimi organizacijami izbrisane posebej zaščiti ter spodbuja pri iskanju zaposlitve in stanovanj ter pri izobraževanju, naj jim ponudi psihosocialno pomoč ter da naj se za izbris opraviči. Teh predlogov vlada v svoji verziji potem ni upoštevala. »Fakulteta je pripravila celovitejši spekter ukrepov poprave krivic, kot jih je žal minuli četrtek potrdila vlada,« je opozoril Blaž Kovač z Amnesty International Slovenije. Vlada se je osredotočila na odškodnine, preostala področja pa je ignorirala. To je po mnenju AIS »nedopustno«.
