Alijev je na pogovorih s Stepišnikom poudaril, da na področju vlaganj obstaja veliko potenciala, med drugim na področju tehnologije in znanja, kot tudi na področju energetike in turizma.
Zatrdil je, da je Slovenija država s potencialom, ki temelji predvsem na njeni geostrateški legi države, med perspektivnimi gospodarskimi dejavnostmi pa je izpostavil turizem. Stepišniku je predstavil gospodarsko stanje v Azerbajdžanu, pri tem pa poudaril, da je Azerbajdžan močno, dinamično, hitro rastoče in izvozno usmerjeno gospodarstvo z visoko rastjo, ki tesno sodeluje z evropskimi državami.
Stepišnik je ocenil, kot so sporočili iz gospodarskega ministrstva, da so odnosi med državama dobri, kar je tudi podlaga za sodelovanje med podjetji. Ob tem je izpostavil, da je v prihodnje treba aktivnosti usmeriti v izboljšanje blagovne menjave med državama, predvsem z aktivnostmi na operativni ravni. S tem namenom so organizirani načrtovani dogodki, med katerimi je Stepišnik omenil tudi okroglo mizo, na kateri se bo predstavila povezana skupina slovenskih podjetij za Azerbajdžan, ki bo 21. maja 2013.
Velik energetski pomen Azerbajdžana za Evropo
Ministra sta pa se prav tako pogovarjala tudi o energetiki. Alijev je poudaril velik energetski pomen Azerbajdžana za Evropo, saj so si zadali cilj, da izvoz zemeljskega plina povečajo na 50 milijard kubičnih metrov, ki ga bodo večinoma izvažali v Evropo.
Člani azerbajdžanske delegacije so se danes v DZ srečali tudi s člani odbora DZ za zunanjo politiko (OZP). Pogovori so potekali predvsem o krepitvi gospodarskega sodelovanja med državama in razmerah v Gorskem Karabahu.
Evropski poslanec Ivo Vajgl (Zares/ALDE), ki je sodeloval na srečanju, je obisk delegacije označil kot ključen za dvostranski razvoj držav in ocenil, da odpira možnosti za kvalitetno gospodarsko sodelovanje.
»Tu ne gre za neko barantanje, trgovino, ampak gre za medsebojno povezavo interesov,« je poudaril Vajgl. Pri tem je omenil, da v EU na Azerbajdžan gledajo kot državo, ki se je pogumno lotila reform in postaja vedno bolj odprta.
»Je država, ki je izpostavljena številnim pritiskov velikih sosedov, ohranja svojo individualnost, svojo pot v demokracija. Ohranja svoj sekularni značaj, kar je težko, če imaš za sosede države, ki ti poskušajo vsiliti islamski fundamentalizem,« je še dodal Vajgl.
Člani azerbajdžanske delegacije so poslance odbora seznanili z dejanskim stanjem v Gorskem Karabahu
Člani OZP so danes na pobudo skupaj z azerbajdžansko delegacijo razpravljali o problemu Gorskega Karabaha. Pri tem je predsednica OZP Janja Klasinc dejala, da so se zavzeli za čimprejšnjo miroljubno rešitev tega vprašanja in umik tujih čet z okupiranega ozemlja ter ponovno vzpostavitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Azerbajdžana v okviru mednarodno priznanih mej, kot je bilo to večkrat zahtevano v različnih resolucijah ZN in številnih dokumentih EU, Sveta Evrope in drugih mednarodnih organizacijah.
»Člani azerbajdžanske delegacije so poslance odbora seznanili z dejanskim stanjem v Gorskem Karabahu, kjer je vojna med Armenijo in Azerbajdžanom med letoma 1992 in 1994 zahtevala več tisoč žrtev in povzročila nasilni izgon več sto tisočih prebivalcev Gorskega Karabaha in sedmih okupiranih pokrajin na mejah med državama,« je dejala Klasinčeva.
Dodala je, da 20 let diplomatskih naporov doslej ni dalo nikakršnih rezultatov. »Problem ostaja odprt, s tem pa se ohranja zamrznjen konflikt, ki se lahko v vsakem trenutku sprevrže v krizo velikih razsežnosti,« je še opozorila Klasinčeva.
Vodja azerbajdžanske delegacije Elkan Sulejmanov je ostreje nastopil proti Armeniji
Zatrdil je da je Armenija vdrla na azerbajdžansko ozemlje in ga zasedla ter da pred armensko agresijo Azerbajdžan ni imel nobenega ozemeljskega spora. Pri tem je opozoril, da morajo mednarodne institucije, kot so EU in Svet Evrope, znati razlikovati med državo okupatorko in okupiranko. Izrazil je tudi ogorčenje, da kljub številnim resolucijam, ki poudarjajo vzpostavitev ozemeljske celovitosti Azerbajdžana, Armenija predseduje Svetu Evrope.
Poudaril nujnost sprejetja sankcij proti Armeniji, saj sicer po njegovih besedah ne bo prišlo do miroljubne rešitve spora.
Delegacija iz Azerbajdžana se bo danes sestala tudi s predsednico vlade Alenko Bratušek, osrednja tema pogovorov pa bo prav tako gospodarsko sodelovanje.
