Severna triglavska stena in druga neplodna zemljišča vendarle ne bodo obdavčena, prav tako nepremičninskega davka ne bo treba plačati niti za sakralne objekte, ki so namenjeni bogoslužju, niti za kulturne spomenike. Naslednje leto bo osnova za odmero davka na stanovanja in hiše znašala 85 odstotkov posplošene vrednosti nepremičnine, nato pa se bo v letu 2015 pri sto odstotkih ocenjene vrednosti izenačila z drugimi vrstami nepremičnin. Tisti, ki so upravičeni do socialne pomoči ali varstvenega dodatka, bodo plačali za polovico manjši davek. Lastniki nepremičnin bodo imeli tudi možnost konverzije oziroma kredita: na nepremičnino, za katero lastnik ne bo želel plačati davka, se bo vpisal davčni dolg, ki se bo poravnal ob prodaji oziroma menjavi lastništva. Za invalide, ki za neovirano gibanje potrebujejo 30 odstotkov več prostora kot hodeči ljudje, bo davek nižji ravno toliko – za 30 odstotkov. Davčna kapica oziroma najvišji možni davek na hektar kmetijskega zemljišča pa ne bo več znašal 25, temveč 20 evrov, medtem ko bo na hektar gozda lastnik namesto še nedavno predvidenih 10 evrov plačal največ pet evrov.
Spremembe so še mogoče
To je izplen interesnih skupin, ki so si v zadnjih dneh intenzivno podajale kljuko finančnega ministrstva in dosegle, da je te dodatne spremembe včeraj skupaj s celotnim predlogom zakona o davku na nepremičnine potrdila tudi vlada. Zaradi njih bo izkupiček od nepremičninskega davka po besedah finančnega ministra Uroša Čuferja od 15 do 20 milijonov evrov nižji, in sicer bo znašal od 390 do 395 milijonov evrov. Od njih bo država dobila polovico, drugo polovico pa občine. Čeprav je vlada v predlogu proračuna za prihodnje leto računala na 205 milijonov evrov, številke ne bo popravljala, saj si toliko prožnosti po Čuferjevih besedah še lahko privošči.
Predlog zakona o obdavčitvi nepremičnin zdaj roma v parlamentarno proceduro, kjer pa se posamezne rešitve še lahko spreminjajo. Poleg tega predlog v parlamentu še nima zagotovljene večinske podpore. Edini DeSUS-ov minister na včerajšnji seji vlade Tomaž Gantar se je glasovanja o predlogu vzdržal, po seji pa povedal, da se mora stranka do njega še opredeliti. Medtem sta opozicijski SDS in NSi že napovedali, da zakona ne bosta podprli.
Samo ena občina ni pobirala nadomestila
Eden ključnih argumentov za uvedbo nepremičninskega davka in odpravo sedanjega nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, ki ga je včeraj izpostavil tudi Čufer, je bolj pravična in enakomerna obdavčitev lastnikov nepremičnin ne glede na to, v kateri občini se te nahajajo. Nekatere občine so namreč doslej pobirale visoka nadomestila, druge za enake nepremičnine majhna, tretje samo za določene vrste nepremičnin, kot so recimo stanovanjske, četrte celo samo od nekaterih in ne vseh lastnikov stanovanj v občini. Občina Rogašovci kot edina pa nadomestila sploh ni pobirala.
Z enotnim davkom za vso državo bodo te prakse ukinjene, toda nekaj manevrskega prostora za lastnike nepremičnin vendarle ostaja. To velja predvsem za izogibanje višji obdavčitvi praznih in luksuznih stanovanj v vrednosti nad pol milijona evrov. Za slednje so predstavniki nepremičninskih združenj že napovedali, da bodo lastniki zniževali njihovo vrednost z etažiranjem, splačalo pa naj bi se jim tudi prekvalificiranje prostorov v poslovne, čeprav je zanje predvidena enaka stopnja obdavčitve (glej tabelo). Ekonomski učinki take obdavčitve bodo po mnenju nepremičninarjev zanemarljivi tudi zato, ker je luksuznih stanovanj v državi malo. Po podatkih geodetske uprave 15.006.
Mnogi načini izogibanja...
Zaradi dodatne obdavčitve praznih oziroma počitniških stanovanj pa bomo priče množičnemu fiktivnemu preseljevanju družinskih članov. »Negativne posledice določanja nerezidenčnih stanovanj bodo fiktivne pogodbe o najemu samo za nekaj dni, okoli 1. januarja (na podlagi statusa nepremičnine na ta presečni datum bo vsako leto določena stopnja obdavčitve, op. p.), fiktivne pogodbe za simbolično najemnino med družinskimi člani in drugi ustvarjalni načini, da se bo s formalizmi obšlo takšno povišano obdavčenje,« so opozorili v nepremičninskem združenju FIABCI.
Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je sicer posvarila pred posledicami menjave stalnega bivališča, saj »je treba verjetno dejansko pretežno bivati tam in bi selitve samo zaradi davčne obremenitve odsvetovala«. Toda poročali smo že, da imata zakonca oziroma zunajzakonska partnerja lahko urejeno stalno bivališče na dveh različnih naslovih, živita pa v življenjski skupnosti na skupnem začasnem naslovu, ki je enak enemu od stalnih naslovov ali pa tudi ne. Njun skupni otrok pa ima lahko stalno bivališče prijavljeno na čisto tretjem naslovu, je pojasnila takratna vršilka dolžnosti direktorice direktorata za družino na ministrstvu za delo Ana Vodičar.
Dejala je tudi, da različno stalno bivališče (zunaj)zakonskega para ne bi smelo vplivati na pravice do socialnih transferjev. Še zlasti ker je nova socialna zakonodaja uveljavila domnevo, da v primeru skupnega otroka obstaja tudi življenjska skupnost tega otroka in njegovih staršev, pri čemer je naloga staršev, da pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev dokažejo nasprotno. Bi se pa recimo družini iz Ljubljane lahko zgodilo, da bi morala nekoliko dlje počakati na prostor za otroka v vrtcu, če bi v prestolnici stalno prebival samo eden od staršev.