Finančno ministrstvo je pripravilo predlog novele zakona o davčnem postopku, po katerem bo treba na premoženje, za katero posameznik ne more dokazati, da ga je pridobil po zakoniti poti, plačati kar 70-odstotni davek. Po sedanji ureditvi je takšno premoženje obdavčeno po povprečni stopnji dohodnine od enoletnih dohodkov. Če je dolžnik premoženje prepisal na druge osebe, se bo po novem izvršba lahko opravila tudi na njihovem premoženju. Davčna uprava (Durs) bo lahko nepojasnjeno premoženje preverjala in obdavčila za deset let nazaj, zastaranje postopkov pa bo možno zadržati. Zakon naj bi začel veljati s 1. januarjem 2014.
Strokovnjaki napovedujejo nov beg kapitala
Davčna svetovalka Petra Mlakar nad predlogom ni navdušena. »Durs bi moral delovati preventivno, ne pa represivno. Z grožnjami bodo dosegli le to, da bodo ljudje kapital prenesli v tujino, kot se je pri podobnih primerih že večkrat dogajalo v preteklosti. Poleg tega vemo, kako neuspešen je Durs pri izterjavi premoženja, ki ga dolžniki pravočasno zaščitijo – na primer z zloglasnim vpisom zemljiškega dolga na nepremičnino,« je kritična Mlakarjeva, ki meni, da »bodo male ribe ulovili, velike bodo pa ušle«. Davčno svetovalko moti tudi sam postopek, ki zahteva, da je dokazno breme na strani preiskovanca. »Posamezniki so na ta način že vnaprej obsojeni,« opozarja Mlakarjeva.
Na finančnem ministrstvu pravijo, da imajo ljudje obilo možnosti za pravilno prijavo premoženja. »Tudi če zamudijo rok za vložitev davčne napovedi, lahko na podlagi samoprijave to storijo vse do začetka davčnega inšpekcijskega nadzora, postopka o prekršku oziroma kazenskega postopka. Če teh možnosti ne izkoristijo in se izpolnjevanju obveznosti še naprej izogibajo, pa je ob upoštevanju večjega razkoraka med pridobljenim premoženjem oziroma potrošnjo in prijavljenimi prihodki, primerno, da se to neskladje visoko obdavči,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Ob tem opozarjajo, da se število primerov, v katerih je Durs ugotovil velik razkorak med premoženjem in prijavljenimi prihodki, v zadnjih letih povečuje. Od leta 2008 so inšpektorji izvedli več kot petsto postopkov ugotavljanja sumljivega premoženja, in v okoli dvesto primerih ugotovili za dobrih 32 milijonov evrov dodatnih davčnih obveznosti; od tega v letih 2009 in 2010 skupaj za 6,3 milijona evrov, od leta 2011 do letošnjega junija pa že kar za 26,2 milijona evrov.
Manj možnosti za špekulacije
Od celotnega zneska neplačanih davkov je Dursu uspelo izterjati le okoli 60 odstotkov dodatnih obveznosti, pa še to večinoma od manjših dolžnikov. Zato novela v primerih, pri katerih obstaja sum, da je bilo utajenih več kot 50.000 evrov, uvaja obvezno zavarovanje ter pridobitev zastavne pravice na premoženju oziroma nepremičnini dolžnika. Po veljavni ureditvi lahko Durs osumljencu sicer prepove razpolaganje s premoženjem, ne omogoča pa mu tudi zastavne pravice na premoženju. Po novem bo pridobitev zastavne pravice na premoženju dolžnika, kot pravijo na Dursu, možna že ob uvedbi davčnega postopka oziroma pred izdajo in izvršljivostjo odločbe z vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah ali na lastniških deležih zavezanca.
Z novelo zakona želi ministrstvo preprečiti tudi številne druge špekulacije, ki so bile doslej možne. Onemogočanje izterjave s prenosom premoženja dolžnika na druge osebe naj bi preprečili z razširitvijo kroga oseb, ki so porok za plačilo dolga. Medtem ko se po sedanji ureditvi davek izterja le iz premoženja ožjih družinskih članov, ga bo odslej možno tudi od vseh drugih oseb, ki so sporno premoženje pridobili od dolžnika zastonj ali po nižji ceni od tržne.
Ker se pogosto dogaja, da davčni dolg zaradi dolgih sodnih ali insolvenčnih postopkov zastara, pa se uvaja tudi tako imenovano zadržanje zastaranja postopkov. Davčne osnove ne bo več mogoče znižati med postopkom inšpekcijskega nadzora. S tem naj bi utajevalcu davkov onemogočili, da bi se s poznejšim razkritjem dohodkov višji obdavčitvi vendarle izognil.
Novela zvišuje tudi kazni za davčne prekrške. Najnižja globa se zvišuje z 200 na 250 evrov, kazni za hujše prekrške, ki so zdaj sankcionirani z od 400 do 1200 evrov, pa bodo po novem lahko znašale tudi 15.000 evrov.
