Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je prejela več prijav domnevno spornih zaposlitev ob menjavah vlad in predstojnikov, zato je v drugi polovici lanskega leta začela preiskovati posameznike, ki so v javni sektor vstopili v okviru kabinetnih zaposlitev (zaposlitev na zaupanje funkcionarja), po prenehanju te zaposlitve pa so prešli v službo za nedoločen čas v javnem sektorju ali v javnih podjetjih in gospodarskih družbah, v katerih ima država večinski delež ali prevladujoč vpliv.
Analiza KPK je v sklepni fazi in bo predvidoma končana še v času dela tega senata, zajema pa čas zadnjih štirih vlad. Obdobje pregleda se ujema z leta 2002 sprejetim zakonom o javnih uslužbencih, v katerem so med primeri sklenitve delovnega razmerja za določen čas omenjena tudi delovna mesta, vezana na osebno zaupanje funkcionarja (delovna mesta v kabinetu).
Na financah nimajo podatkov
Ministrstva smo včeraj zaprosili za podatke o osebah, ki so v obdobju od prve Janševe vlade na ministrstva prišle v kvoti kabinetnih zaposlitev in so kasneje, praviloma tik pred odhodom posameznega ministra ali ministrice, v državni upravi dobile zaposlitev za nedoločen čas. Z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) so nam sporočili, da je bilo v zadnjih treh vladah na zaupanje zaposlenih trinajst oseb, od tega so na MDDSZ ostali zaposleni trije javni uslužbenci (Ana Vodičar, Urška Golob in Andraž Bobovnik). Prav toliko oseb je službo za nedoločen čas dobilo na kulturnem ministrstvu (Petra Ložar, Arhiv Slovenije, Kristina Plavšak Kranjc in Bojana Leskovar, ki pa je ministrstvo za kulturo že zapustila).
Na gospodarskem ministrstvu so prav tako zaposlili tri ljudi (Petro Hiršel Hrvat, Tatjano Guštin in Moniko Kirbiš). »Gre za osebe, ki so prišle v bivšo vladno službo za lokalno samoupravo in regionalno politiko v kvoti kabinetnih zaposlitev, ko je funkcijo ministra brez resorja opravljal Ivan Žagar,« so nam še pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Javnih uslužbencev, ki so bili sprva zaposleni na zaupanje ministra in nato za nedoločen čas zaposleni na ministrstvu za pravosodje ali ministrstvu za javno upravo, je bilo deset. To so Olga Golub, Mojca Hardi, Andrejka Kodermac, Miha Movrin, Tadeja Snoj, Eva Ban, Luka Kočevar, Barbara Lavtar, Erika Lenčič Stojanovič in Katja Mihelj Nagode.
Na nekdanjem ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (skupaj z organi v sestavi) oziroma v sedanjem ministrstvu za kmetijstvo in okolje (od 1. aprila 2012) se je po poteku funkcije ministra, na katerega je bila vezana zaposlitev za določen čas, kasneje zaposlilo šest ljudi; štirje v mandatu ministrice Marije Lukačič (2004–2007) in dva v mandatu Iztoka Jarca (2007–2008). Lukačičeva je zaposlila Rada Likarja, ki je bil v letih 2008–2011 najprej poslanec SDS, nato se je v času druge Janševe vlade preselil v kabinet ministra za prostor in infrastrukturo Zvonka Černača. Marija Lukačič je stalno zaposlila tudi svojega tiskovnega predstavnika Tomaža Hrastarja (zdaj dela v sektorju za podnebne spremembe, NVO, šolstvo in knjigovodstvo), v PR-službi ministrstva je v njenem mandatu dobil zaposlitev za nedoločen čas tudi Sašo Vöröš, ki je še vedno tam, Matjaž Emeršič pa se je za stalno zaposlil kot tiskovni predstavnik veterinarske uprave (od lanske ukinitve veterinarske uprave vodi PR-službo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin). Iztok Jarc je pred iztekom ministrske funkcije za nedoločen čas zaposlil Uroša Korbarja (v službi za stike z javnostjo) in Polono Rifelj, ki pa ni več zaposlena na ministrstvu.
Od drugih ministrstev in kabineta predsednice vlade podatkov včeraj nismo prejeli, s finančnega ministrstva, kjer bedijo nad državnim proračunom, pa so nam sporočili, da tovrstne evidence zaposlitev pri njih ne vodijo.
V prvi vladi Janeza Janše 39 zaposlitev za nedoločen čas
V Dnevniku smo že pisali, da je prva vlada Janeza Janše v štirih letih svojega mandata zaposlila kar 143 kabinetnih ljudi, od tega jih je 60 ob koncu mandata dobilo uradniške službe; 39 za nedoločen in 21 za določen čas. Kako se lahko nekaterim ministrom mudi z zaposlovanjem zvestih kadrov, smo poročali tudi ob predčasnem odhodu druge Janševe vlade. Tedanji minister za obrambo in podpredsednik Nove Slovenije Aleš Hojs, na primer, je tik pred koncem ministrovanja za nedoločen čas zaposlil kar tri od štirih javnih uslužbencev, ki jih je pripeljal v kabinet. Vodja kabineta Valentin Hajdinjak, ki je bil tiskovni predstavnik prve Janševe vlade, je tako zgolj pet dni pred nastopom vlade Alenke Bratušek dobil službo v obveščevalno-varnostni službi obrambnega ministrstva.
Nič drugače ni ravnal niti tedanji notranji minister Vinko Gorenak, ki je med svojim kratkim mandatom kar štiri uslužbence, vezane na njegovo zaupanje, naknadno zaposlil za nedoločen čas na notranjem ministrstvu. Gre za nekdanjo ministrico za lokalno samoupravo Dušo Trobec Bučan, za vodjo Gorenakovega ministrskega kabineta Ivo Zorenč, ki je leta 2010 kot kandidatka SDS kandidirala za županjo Bistrice ob Sotli, za Sebastjana Apata, ki je bil pred tem zaposlen kot strokovni sodelavec v poslanski skupini SDS, in za nekdanjega kriminalista Davida Smoleja.
