Prerekanja ob pripravljanju nove koalicijske pogodbe, več kot mesec dni začasnega vodenja dveh osrednjih ministrstev, majanje stolčkov še dvema ministroma... v javnosti očitno niso ostali neopaženi. Podpora vladi je namreč po januarski javnomnenjski raziskavi Vox populi, ki jo za Dnevnik vsak mesec opravlja agencija Ninamedia, nekoliko padla. Decembra jo je kot uspešno ocenjevalo 29,6 odstotka vprašanih, tokrat pa 27,9 odstotka. Vendar pa so v lanskem letu anketiranci vlado Alenke Bratušek tudi že slabše ocenili – najslabše septembra, ko ji je oceno uspešno prisodilo dobrih 25 odstotka vprašanih.
Med strankami ostaja na prvem mestu SD. Potem ko so socialni demokrati novembra 2012 prehiteli Pozitivno Slovenijo, so se morali po raziskavi Vox populi z vodilnega mesta le enkrat umakniti, in sicer maja lani Janševi SDS. Tokrat bi SD obkrožilo 12,5 odstotka vprašanih. Če pa pogledamo zgolj opredeljene glasove in torej ne upoštevamo tistih, ki ne vedo, katero stranko bi volili, oziroma na volitve ne bi šli (teh je skupaj dobrih 53 odstotkov anketirancev), bi dobila slabih 27 odstotkov glasov. Je pa Lukšičeva stranka januarja dobila za dve odstotni točki nižjo podporo kot decembra lani.
Z Lukšičevimi ostrimi napadi nezadovoljni tudi v SD
Navedbe v anonimni kazenski ovadbi, da naj bi nekdanji šolski minister, sedaj pa prvak SD Igor Lukšič s pomočjo razpisa za sredstva iz evropskih skladov kolegom in sorodnikom razdelil 1,4 milijona evrov, ki jih sicer sam razume kot začetek procesa odstranjevanja tistih, ki so največji zagovorniki očiščenja, očitno torej niso ostale neopažene. Kot tudi ne ostro Lukšičevo napadanje tistih, ki so ustanovili novo stranko na levici ali o tem razmišljajo, ter duhovičenje v slogu, kako bodo nove stranke skočile v koalicijo z naslovom Zares Verjamem v Solidarnost in ne bodo zbrale kaj več kot za sladkorni trs glasov. Omenjeni napadi zbujajo kar nekaj nezadovoljstva tudi v SD. Kot zagotavljajo naši sogovorniki, to sicer (še) ni tolikšno, da bi razmišljali o zamenjavi predsednika. So mu pa poslanci njegove stranke že večkrat dejali, da tako ostre izjave niso potrebne oziroma da naj SD v tekmi na levici s svojim ravnanjem pokaže, da je vredna zaupanja volilcev in da lahko na prihodnjih volitvah (spet) postane zmagovita stranka. A se doktor politoloških znanosti ob teh njihovih razmišljanjih zgolj nasmehne. »Na srečo poslanska skupina in drugi predstavniki stranke držimo nek nivo in milimo Lukšičeve izpade,« nam je dejal eden od socialnih demokratov.
Še nekoliko bolj kot SD je ta mesec padla podpora SDS. Janševa stranka bi, če štejemo zgolj opredeljene anketirance, dobila slabih 21 odstotkov glasov (decembra dobrih 24 odstotkov). Verjetno na rating stranke vsaj nekoliko vpliva, da se prvak Janez Janša ni vrnil v poslanske klopi in ima zato manj priložnosti za politično nastopanje. Poleg tega so bile v zadnjih tednih v ospredju delovanja SDS izrazito ideološke teme in brskanje po udbovskih dosjejih, česar je precejšen del javnosti že naveličan, oglašali pa so se predvsem radikalnejši predstavniki stranke.
Na povabilo Šoltesu vplivala tudi želja po okrepitvi PS
Podpora opredeljenih anketirancev Pozitivni Sloveniji, ki je na zadnjih državnozborskih volitvah dobila 28 odstotkov glasov, se po raziskavi Vox populi že več mesecev vrti okoli 14 odstotkov in je največja vladna stranka nikakor ne uspe dvigniti. Vsaj delno je želja po okrepitvi stranke vplivala tudi na premierkino povabilo nekdanjemu predsedniku računskega sodišča Igorju Šoltesu, naj prevzame vodenje zdravstvenega resorja. Šoltes bo namreč, če se bo odločil za vstop v vlado, sodil v kvoto ministrov PS, zato v največji vladni stranki pričakujejo, da se bo poslovil od načrtovanega ustanavljanja nove stranke in se jim pridružil. S tem bi vrste Alenke Bratušek okrepili z v javnosti dobro prepoznavno osebo, kakršnih v PS močno primanjkuje. Kar bi bilo še zlasti pomembno, če bo prišlo do nadaljnjega zaostrovanja odnosov v stranki in bi se PS razdelila na Jankovićev in Bratuškin del. Šoltes sicer zagotavlja, da bo ustanavljanje stranke Verjamem tudi v primeru vstopa v vlado nadaljeval, kar pa ni najbolj verjetno. Tudi zato ne, ker bi nova stranka, ki bi jo vodil minister aktualne vlade, javnost kaj težko prepričala, da se bo pomembno razlikovala od stranke, v katere ministrsko kvoto sodi njen predsednik. Pa čeprav bi ta še tako poudarjal, da je v vlado vstopil kot neodvisni strokovnjak.
S poudarjanjem nezniževanja pokojnin spet na četrto mesto
Po padcu podpore stranki upokojencev minuli mesec, ko jo je prehitela SLS, se je DeSUS spet vrnila na četrto mesto – obkrožilo bi jo 12 odstotkov opredeljenih anketirancev (decembra sedem odstotkov). Očitno se prvak stranke Karl Erjavec dobro zaveda, da mu poudarjanje, kako stranka ne bo pristala na znižanje pokojnin, vedno znova koristi. Tako to temo izkorišča tudi pri usklajevanju nove koalicijske pogodbe, čeprav o možnosti zniževanja pokojnin sploh ni nihče razmišljal.
Tudi Novi Sloveniji so bili vprašani tokrat bolj naklonjeni: volilo bi jo devet odstotkov opredeljenih, kar je tri odstotne točke več kot decembra. Tako bi, če bi bile volitve včeraj, stranka Ljudmile Novak ponovno prehitela SLS, ki bi dobila slabih sedem odstotkov glasov. Na zadnjem mestu med parlamentarnimi strankami ostaja Državljanska lista, ki ne dosega štiriodstotnega praga za vstop v parlament. Prav tako je precej pod tem pragom pristala zunajparlamentarna stranka Solidarnost, ki bi ji po raziskavi Vox populi prejšnji mesec uspelo priti v državni zbor. Očitno so anketiranci novo stranko, ki je nastala iz treh protestniških gibanj nekaj dni pred decembrskim anketiranjem, sicer zaznali, jih pa s svojim dosedanjim delovanjem ni prepričala. Po mnenju nekaterih poznavalcev tudi zato, ker nima strategije, na katerih temah naj bi gradila svojo politično prepoznavnost oziroma ne pokaže, v čem se bo njeno delovanje razlikovalo od delovanja etablirane politike. Tako se skoraj dnevno oglaša na najrazličnejše teme, jasno prepoznavnega koncepta pa iz njenih sporočil ni zaznati.
