Bratuškova je poudarila, da se moramo zavedati svoje zgodovine, ko nam odsotnost meje včasih prehitro zamegli celovitost zgodovinske slike. Opozorila je, da se bo danes morda komu zdelo, da je treba Primorsko ponovno priključiti Sloveniji, drugemu pa, da velja Slovenijo spet vrniti na Primorsko, a "za to slabo šalo se v resnici skriva veliko resnih dilem našega razvoja: regionalnost, policentričnost in pripravljenost sodelovati skupaj pri ključnih razvojnih projektih".
Naj bo Primorska tudi v prihodnje simbol združevanja in ne delitev, pa je na proslavi zaželel sežanski župan Davorin Terčon.
Po podpisu mirovne pogodbe med zavezniškimi in priključenimi silami ter Italijo 10. februarja 1947 je bil z njeno uveljavitvijo 15. septembra 1947 velik del Primorske priključen tedanji republiki Sloveniji v okviru Jugoslavije. Jugoslavija je pridobila tudi Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. Na delu nekdanjega italijanskega ozemlja (Trst z okolico ter Koper in Buje z okolico) pa je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje.
S to odločitvijo se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Izven slovenskih meja je sicer ostalo še 140.000 Slovencev.
Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2006, vendar to ni dela prost dan.