V središču več kot 25 šol vožnje po vsej Sloveniji bodo prihodnji teden vozniki seniorji. Ti bodo pod okriljem AMZS svoje vozniško znanje in sposobnosti tako v teoriji kot v praksi brezplačno preverili in dopolnili z inštruktorji. Predvsem si v AMZS po besedah direktorja Ferda Abrahama želijo, da bi se jim pridružili tisti, ki so v zrelejših letih postali nemobilni zaradi bolezni partnerja, njegove izgube ali ločitve. »K sodelovanju bi radi pritegnili tiste, ki le redko sedejo za volan. V spremstvu inštruktorja ali na poligonu bodo pridobili potrebno samozavest za varno vožnjo ali pa morda ugotovili, da potrebujejo pregled pri okulistu,« pravi.
Pri nas, podobno kot v drugih državah, vlada predsodek, da so starejši vozniki nevarnejši, česar podatki ne dokazujejo, pravi dr. Simona Hvalič Touzery z Visoke šole za zdravstveno nego Jesenice. So počasnejši, preudarnejši, zato v mislih drugih voznikov veljajo nekako za moteče in tiste, nad katerimi se drugi vozniki jezijo. Sicer pa starejši vozniki po podatkih policije ne spadajo med najnevarnejše – med vsemi prometnimi nesrečami jih povzročijo približno 13 odstotkov. Kljub vsemu postaja promet vse bolj intenziven, vozila so zahtevnejša, vožnja bolj dinamična, razloge za udeležbo na delavnicah navaja Abraham.
Ljudje vozijo na pamet
Eno takšnih delavnic je lani po naključju obiskal tudi upokojeni profesor dr. Samo Zupančič, ki zase pravi, da z vožnjo nima težav. Opazil pa je, da ljudje pogosto vozijo na pamet. Čeprav so v prestolnici eno od ulic pred dobrim letom spremenili v enosmerno, vsak dan vidi koga, ki se po njej pelje v napačno smer. To opaža tudi Branko Kremzer, direktor avtošole Relax. Pravi, da so starejši dobri učenci, le k testiranju svojih sposobnosti jih je sprva težje pripraviti. Tudi ob takšnih akcijah se bojijo, da bi jih, če bi ugotovili, da je njihovo znanje pomanjkljivo, kaznovali, jim vzeli vozniški izpit ali kaj podobnega. Ko se prepričajo, da to ne drži, in ko odprto spregovorijo o svojih težavah in strahovih na cesti ter jim pri tem pomagajo inštruktorji, se na pot podajo precej samozavestnejši in bolj sproščeni.
»Voznike seniorje so življenjske izkušnje očitno pripravile do tega, da pozorno spremljajo dogajanje na cesti,« poudarja Brane Legan, inštruktor AMZS-jevega Centra varne vožnje na Vranskem. »Žal drži dejstvo, da imajo seniorji daljšo zavorno pot. Za večjo varnost bi morali občasno opraviti preizkus svojih sposobnosti, četudi jim zakon tega ne narekuje. Na to bi jih morali najprej opozoriti njihovi svojci.«
Da so še sposobni sesti za volan, morajo tisti, ki imajo stara vozniška dovoljenja, dokazovati šele pri 80 letih, tisti z novejšimi pri 70. Kar skoraj 14.000 starejših od 80 let ima po podatkih ministrstva za promet veljavno vozniško dovoljenje za avtomobil. Mag. Andrej Justinek iz Agencije za varnost v cestnem prometu pravi, da izpopolnjevanja pri določeni starosti v nobeni evropski državi niso obvezna. Bila pa bi priporočljiva, pravi zdravnica medicine športa v mariborskem zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Milenka Drozg Borko. Vozniško dovoljenje podaljšajo okoli 80 odstotkom starostnikom, ki pridejo na pregled. Pri nekaterih vožnjo omejijo denimo le na dnevno svetlobo ali na določeno oddaljenost od doma.
Svojci si včasih oddahnejo
Samostojnost pri mobilnosti v zrelih letih je osnova za boljšo kakovost življenja in hkrati razbremenitev svojcev. Starejši, ki vozijo avtomobil, se na pot lahko odpravijo sami, ni jim treba čakati na pomoč bližnjih, kar slednje razbremeni tako časovno kot stroškovno. Z lastno mobilnostjo lahko seniorji pripomorejo k izboljšanju življenja svojcev in prijateljev, saj lahko hodijo po otroke v šolo, jih spremljajo na dejavnosti in podobno.
Kljub vsemu pa Drozg-Borkova pravi, da so pri podaljševanju veljavnosti vozniških dovoljenj izjemno strogi, saj je varnost na cesti v prvi vrsti. Najpogosteje so vzrok za nepodaljšanje psihične motnje, demenca in druge duševne težave pa tudi težave z očmi. »Ko starejšemu povemo, da mu dovoljenja ne moremo podaljšati, je hudo. Počuti se, kot da bi mu povedali, da mu bomo odrezali kak del telesa.« Kljub temu da starejši pogosto ne opazijo svojih pomanjkljivosti, si svojci ob novici, da ne smejo več na cesto, pogosto oddahnejo.
Da bi se imeli starejši in njihovi svojci pri ocenjevanju svoje vožnje na kaj opreti, so jim v AMZS pripravili 25 točk za preverjanje vozniških sposobnosti. Svojcem svetujejo: »Pojdite na vožnjo s starejšim sorodnikom in bodite pozorni na njegove reakcije. O svojih ugotovitvah se pogovorite z njim in mu po potrebi predlagajte katerega od osvežilnih programov varne vožnje.« Oporne točke se osredotočajo tako na speljevanje, samo vožnjo kot tudi počutje med njo in voznikovo dojemanje prometa. Več o točkah in šolah vožnje, ki bodo prihodnji teden starejšim odprle svoja vrata, lahko preberete na spletni strani http://cvv.amzs.si/?podrocje>145.