Iz Luke Koper, od koder praviloma kar 60 odstotkov tovora potuje po železnici, že od četrtka ni niti odpeljal niti pripeljal noben vlak. Tovora je kar za 2650 vagonov, 63 vlakovnih kompozicij pa je ujetih na železnicah, je povedal prvi mož Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič, ki se je včeraj na izrednem sestanku sestal z Dušanom Mesom, generalnim direktorjem Slovenskih železnic. Skupaj so pripravili operativni načrt, po katerem naj bi s pomočjo dizelskih lokomotiv promet iz Kopra stekel danes.
Prav odsek Borovnica–Pivka, ki je ključen za povezavo Luke Koper z notranjostjo države, je namreč najbolj poškodovan. Elektrifikacija je v več primerih v celoti uničena, vožnja z električnimi lokomotivami pa zaradi obsega škode tukaj ne bo mogoča še več mesecev, je povedal Mes. Včeraj je progo, na kateri je bilo tudi veliko podrtega drevja, še enkrat očistilo 400 zaposlenih in prostovoljcev. »Pričakujem, da bomo do konca tedna prišli na čisto tudi s tovorom, ki je v Luki, in strankam zagotovili, da bo potem promet nemoteno potekal naprej,« je zagotovil Mes. V tem času so v Luki sicer povečali pretovor blaga s tovornjaki, v pristanišču pa zagotovili dodatne skladiščne površine. »Poslovne partnerje smo sicer prosili za razumevanje, vendar je dejstvo, da se številna gospodarstva v našem zaledju dnevno oskrbujejo prek koprskega pristanišča,« je dodal Mišič.
Na prisilnem kolektivnem dopustu
A če v Luki Koper ob čim hitrejšem odpravljanju zamud večje poslovne škode ne bodo utrpeli, to ne velja za notranjsko gospodarstvo, ki brez električne energije ne more delovati. »Zagotovili smo nekaj agregatov, ki poganjajo vsaj ogrevanje, da voda v sistemu ne zmrzne. Da bi z agregati pognali proizvodnjo, je nemogoče. Dokler ne bo elektrike, bo proizvodnja ustavljena,« nam je dejal Mitja Strohsack, prokurist v cerkniškem pohištvenem podjetju Brest z 200 zaposlenimi, ki bodo na prisilnem kolektivnem dopustu. Enotedenska prekinitev dela bo za podjetje z okoli milijon evrov mesečnega prometa pomenila izpad 300.000 evrov. Kako ga bodo lahko nadomestili, če ga bodo sploh lahko, Strohsack še ni vedel, prav tako še ni mogel odgovoriti, ali bodo svoj del bremena nosili tudi zaposleni z že tako nizkimi plačami.
Agregata, s katerim bi zagotovili delovanje kotlovnice in centralnega sistema, pa jim včeraj popoldne še vedno ni uspelo dobiti v podjetju Javor Furnir. »Če ga čim prej ne najdemo, bo škoda še na infrastrukturi,« je bil obupan direktor Alojz Česnik. »Razumem, da so prioriteta šole, vrtci, zdravstveni domovi, prebivalci in da je šele potem gospodarstvo. Gospodarstvo je zmeraj zadnje… Če res ne bo elektrike tako dolgo, kot napovedujejo, bodo šli tudi dobavitelji in kupci drugam.« Kolikšna bo škoda, si še ni upal napovedati.
»Kar nekaj poslovnih partnerjev nas je že klicalo, ali potrebujemo pomoč, za kar sem jim zelo hvaležen. Agregat nam je posodilo podjetje iz Kopra,« pa nam je dejal Simon Premrl, direktor postojnskega veletrgovca z igračami Unika TTI, zadovoljen, da so po treh dneh spet lahko zagnali del računalnikov in začeli kolikor toliko normalno delati ter da bodo predvsem odpravili zamude pri dobavah.
Nekatera živila so morali zavreči
Po vsej Sloveniji so agregat iskali tudi v Postojnskih mesninah, a ga našli prepozno. »Precej mesa bomo morali zavreči. Ravnokar pregledujemo, kaj je še dobro in kaj ne,« nam je povedal Marko Prunk, direktor podjetja, kjer bo škoda tudi zaradi izpada proizvodnje.
Nekatera živila so morali zavreči tudi v trgovinah. »V trgovinah, kjer je bila motena oskrba z električno energijo, smo morali izločiti izdelke, ki bi se v zamrzovalnikih pokvarili. V takšnih primerih moramo skrbeti tudi za varnost živil in potrošnikov, zato v trgovinah delujejo po natančnih navodilih o temperaturnih režimih posameznih skupin živil,« so nam odgovorili v Mercatorju. Na naše vprašanje, ali so, da hrane ne bi zavrgli, vsaj določene izdelke premestili v druge trgovine, pa so nam odgovorili le, da so trgovine dobile dodatna navodila glede ravnanja z živili, ki niso bila hlajena ali zamrzovana po pravilih zaradi izpada hladilnih sistemov. Nekatera so morali zavreči med biološke odpadke, »saj se ne sme pojaviti niti sum, da bi bilo lahko zaradi teh razmer kaj oporečno glede varnosti hrane. Varnost živil in ljudi je med prioritetami tudi v izrednih razmerah.«
Se pa v trgovinah, ki so s pomočjo agregatov ostale odprte, vsaj nad prometom ne morejo pritoževati, saj se je kupcev, ki so se oskrbovali z najnujnejšim, kar trlo. »Prilagodili smo se tako pri naročilih blaga kot pri dobavi in načinu prodaje, saj se zavedamo pomena, ki ga imajo predvsem krajevne trgovine za oskrbo ljudi. Tako skušamo zadostiti povpraševanju predvsem z vodo, kruhom, svečami,« so nam včeraj odgovorili v Mercatorju, kjer si prizadevajo, da bi bila oskrba z osnovnimi živili zagotovljena tudi v krajih, ki jih je žled najbolj prizadel.
Postojnska jama zaprta zaradi varnosti
V družbi Postojnska jama pa so se kljub zelo zmogljivim agregatom, ki jih premorejo, odločili zapreti jamo zaradi varnosti obiskovalcev, pa ne v jami, temveč pri dostopu do nje. Zaradi lomečih se dreves sta namreč zelo nevarni že dostopna cesta skozi drevored in promenada do vhoda v jamo. »Dokler ne bomo prepričani, da obiskovalcev ne bo ogrožalo nobeno drevo več, bomo preventivno zaprti,« nam je včeraj povedal Marjan Batagelj, predsednik uprave Postojnske jame. Vse najavljene skupine obiskovalcev so o tem obvestili. Sicer pa nam je Batagelj dejal, da jih še bolj kot elektrika skrbijo poplave, do katerih bi lahko prišlo ob otoplitvi, zato tehnična služba hiti z odstranjevanjem polomljenih vej, ki bi lahko zamašile ponor reke Pivke. Po Batageljevih besedah v družbi sicer niso zasledili podatka, da bi bila Postojnska jama v zgodovini obiska kadar koli zaprta razen med vojno. Avtomatski agregati pa so pri njih nepogrešljivi že v primeru, da bi ob nenadnem, čeprav kratkotrajnem izpadu elektrike obiskovalci ostali ujeti v popolni jamski temi in se z električnem vlakcem ne bi mogli varno pripeljati iz jame.
