Zakaj ste se odločili, da boste s prevozi pomagali starejšim osebam?

Tudi sam sem upokojenec, imam le to srečo, da sem mlajši in da imam možnost pomagati starejšim od sebe, ki ne morejo več voziti oziroma so finančno ranljivejši. Ker ne morem ravno opravljati kakšnih fizičnih del, sem si rekel, da lahko vsaj prostovoljno prevažam ljudi naokoli.

Kako pogoste so te vožnje?

Na mesec je to recimo po pet ali šest, pa tudi tam do deset voženj. Na klicnem centru mreže MATIjA so telefonske številke prostoferjev. Ker sem Ljubljančan, v glavnem vozim po Ljubljani. Pri klicnem centru dajo prosilcem mojo številko, ti pa me nato pokličejo. Običajno potem, ko sem nekoga peljal, dobim »stalno stranko«. V glavnem so to starejše gospe, ki so bile očitno z menoj zadovoljne, zato zdaj večkrat vozim ene in iste. V glavnem okoli zdravstvenih domov, ambulant, pa tudi po nakupih.

So se ob vašem prostovoljnem delovanju razvila kakšna trdnejša prijateljstva?

Zagotovo nastane neke vrste prijateljstvo, če sem nekoga že desetkrat ali večkrat nekam peljal. Očitno sem tudi jaz človek, ki zna poslušati. Veliko se namreč pogovarjamo, eden drugemu se malce potožimo … Starejši namreč nimamo toliko sogovornikov, tako da si kot prostofer lahko tudi dober sogovornik nekomu, ki mu tega sicer manjka.

Bi z nami delili kakšen zanimiv pripetljaj, ki se je zgodil ob prostoferstvu?

Ponavadi je tako, da ko prvič nekoga peljem, ljudje kar nekako ne morejo verjeti, da je lahko nekaj takšnega zastonj. Pri prvih vožnjah je vedno prisotno pregovarjanje o ceni, češ kdo pa to še počenja zastonj. To so te anekdote.

Je pa dober občutek, narediti nekaj dobrega za druge ...

Pravzaprav smo vsi neke vrste prostoferji, le ne zavedamo se tega. Razen voženj v okviru prostoferstva veliko vozim naokoli svoja vnuka, pa tudi moja žena nima vozniškega izpita, tako da tudi to je neke vrste prostoferstvo. To, kar počnem, je samo dodatek in srečo imam, da se tudi žena s tem delovanjem strinja. Človek pa malo gleda tudi na prihodnost. Nekoč, vsekakor upam, da ne še kmalu, bom tudi sam starejši in ne bom mogel voziti. Upam, da bo nekdo mlajši, ki zdaj o tem bere in posluša, tudi mene kdaj kam peljal. Dobro se z dobrim vrača, pravijo.