Vsi posamezniki, ki so svoje premičnine ali nepremičnine lani oddajali v najem fizičnim osebam, morajo Davčni upravi RS (Durs) osebno, po pošti ali elektronsko prek sistema eDavki najkasneje do 15. januarja posredovati napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. To morajo storiti z izpolnitvijo novega obrazca, ki je na voljo na spletni strani Dursa in na vseh davčnih uradih.
Obrazec je prilagojen spremembam, ki so začele veljati z lanskim letom. Po njih posamezniku vsote prejetih najemnin ni treba več prijavljati v svoji dohodninski napovedi, temveč Durs davek na oddajanje premoženja v najem odmeri ločeno. Priznani oziroma normirani stroški (ki jih ni treba dokazovati) pa ne znašajo več 40 odstotkov pobranih najemnin, ampak Durs lastnikom davčno osnovo avtomatsko zmanjša le še za 10 odstotkov. Višje stroške vzdrževanja premoženja lahko posameznik uveljavlja le s predložitvijo računov, ki te stroške dokazujejo. Davek sicer znaša 25 odstotkov dohodninske osnove.
Do 400 evrov kazni
Durs ob tem opozarja, da zavezancem, ki ne vložijo davčne napovedi (v roku) in torej svoje nepremičnine oddajajo na črno, grozi globa v višini od 250 do 400 evrov. Z globo od 400 do 15.000 evrov pa se kaznuje posameznik, ki v davčni napovedi navede neresnične, nepravilne ali nepopolne podatke. Za najemnike takšnih nepremičnin zakon o davčnem postopku kazni ne predvideva.
Število oddanih napovedi sicer iz leta v leto narašča in se je od leta 2011 do lani povečalo za več kot 15 odstotkov (s 24.025 napovedi za leto 2010 na 27.693 napovedi za leto 2012). To je po mnenju davčne uprave tudi posledica poostrenega nadzora, ki ga na področju plačevanja davkov, povezanih z lastništvom nepremičnin, izvajajo od leta 2010. Ob tem pravijo, da je o številu ugotovljenih kršitev zelo težko govoriti, saj so v mnogo primerih ugotovili, da zavezanci premoženje oddajajo v brezplačno uporabo sorodnikom, medtem ko so se številni drugi lastniki odločili za samoprijavo.
175.000 stanovanj uradno praznih
Po zadnjih podatkih statističnega urada, zbranih z registrskim popisom, je bilo 1. januarja 2011 v Sloveniji uradno praznih do 175.000 stanovanj. Del se jih gotovo oddaja v najem na črno, pravi avtorica analize Erna Miklič, koliko, pa lahko po lastnih besedah samo ugiba. Osnov, na podlagi katerih bi lahko pripravila oceno, namreč nima. Ob tem je opozorila, da je tudi število praznih stanovanj v resnici najverjetneje nižje od omenjenih 175.000, saj so v to oceno zajeli tudi počitniška stanovanja, stare hiše, med katerimi mnoge nimajo niti osnovne infrastrukture (stranišča, elektrike, vode...), in hiše, ki nimajo hišne številke in zato v njih nihče ne more imeti prijavljenega stalnega ali začasnega prebivališča. Ponavadi gre za hiše, ki so jih lastniki postavili blizu svojih starih hiš, zato jih ne moti, če pošta prihaja tja, pojasnjuje Mikličeva.
