Inšpekcijski nadzori zunanjega ministrstva (MZZ) so v preteklih letih na slovenskih veleposlaništvih razkrili kar nekaj večjih nepravilnosti, ponekod celo sumov kaznivih dejanj (kot na primer na veleposlaništvu v Madridu, ko ga je vodil Peter Reberc, in v Parizu, ko je bil tam veleposlanik Janez Šumrada). Maja letos končan notranji nadzor je ugotovil vrsto nepravilnosti na diplomatsko-konzularnem predstavništvu (DKP) na Kosovu. Do njih je prihajalo na tamkajšnjem konzularnem oddelku, kjer je bil do pred nekaj tednov konzul Tomaž Trobentar.

Nekatera zaprosila nerešena ležala tudi po šest mesecev

Kot nam je dejal zunanji minister Karl Erjavec, so na MZZ dobili več informacij o silnih zaostankih pa tudi o tem, da določeni postopki na konzularnem oddelku slovenskega veleposlaništva na Kosovu niso potekali tako, kot bi morali. »Zato sem spomladi letos odredil inšpekcijski nadzor, ki je potrdil, da so stvari tekle nenavadno,« je povedal Erjavec. Po navedbah zunanjega ministrstva je bilo več nepravilnosti in pomanjkljivosti ugotovljenih tako pri splošnem konzularnem poslovanju kot pri vizumskih postopkih. »Med drugim je notranji nadzor MZZ ugotovil zamude v postopkih, ki se vodijo v skladu z zakonom o upravnem postopku in zakonom o tujcih, kot so izdaja dovoljenj za prebivanje, nudenje pravne pomoči... Poleg tega je nadzor ugotovil pomanjkljivosti pri arhiviranju konzularnih predmetov, pri hrambi, razdeljevanju in upravljanju z vizumskimi nalepkami, pri organizaciji dela in pri obveščanju ter pri delu s strankami,« so nam povedali na zunanjem ministrstvu.

Bolj podrobno o ugotovljenih nepravilnostih na MZZ niso želeli govoriti. Po naših zanesljivih informacijah je nadzor pokazal, da se je veliko dokumentov kosovskim državljanom, predvsem dovoljenj za prebivanje v Sloveniji, izdalo po kratkem postopku oziroma brez nujnih preverb. Informacija o lahkem pridobivanju dokumentov se je hitro razširila, zato je bil naval na vize oziroma dovoljenja za prebivanje v Sloveniji sila velik, slovenske dokumente so mnogi izkoristili za odhod in delo v druge evropske države. Opozorila o nepravilnostih so – tako naši viri - na MZZ pritekala tako iz tujine kot od obmejne policije, upravnih enot, ministrstva za delo... A če so na eni strani nekateri kosovski državljani prišli do dovoljenj na hitrico in brez kakršnega koli preverjanja, so morali drugi na dokumente čakati izjemno dolgo, na kar naj bi opozarjale zlasti upravne enote. Ob inšpekcijskem nadzoru naj bi tako po naših informacijah našli tudi zaprosila, ki so bila stara več kot šest mesecev.

Ukrepi doleteli (le) konzula

Očitno pa notranji nadzor ni ugotovil, da bi bile razlog za nesprejemljivo ravnanje finančne koristi oziroma da bi bila v ozadju korupcija. Po navedbah MZZ namreč »na konkretnih področjih, ki jih je pregledal nadzor, niso bili ugotovljeni razlogi za sum, da je bilo storjeno katero od kaznivih dejanj«, zato zadeve niso predali kriminalistom. So pa proti takratnemu konzulu Trobentarju uvedli nekatere ukrepe. Tako je MZZ po končanem inšpekcijskem poročilu v Prištino poslal diplomata, ki sta prevzela opravljanje konzularnih nalog, dotedanjemu konzulu pa odvzel pooblastila, mu odredil dopust in mu v času dopusta in bolniške onemogočil dostop do prostorov veleposlaništva in do baz podatkov. Iz odgovora MZZ lahko sklepamo, da so nameravali izvesti še kakšne ukrepe, za katere pa – kot pravijo – pogoji niso bili izpolnjeni: konzul je bil namreč od 20. maja (torej od zaključka poročila o nadzoru) pa do konca julija letos bolniško odsoten. Tedaj mu je štiriletna pogodba z zunanjim ministrstvom potekla, saj je na MZZ prišel z notranjega ministrstva, kamor se je po prihodu s Kosova tudi že vrnil.

Sankcije pa – kot vse kaže – ne bodo segle do veleposlanika na Kosovu Jožefa Hlepa, ki se te dni po preteku štiriletnega mandata vrača v domovino. Ta naj bi se po naših informacijah ob inšpekcijskem nadzoru izgovarjal, da je konzulu zaupal in da za nepravilnosti ni vedel. A naši sogovorniki iz diplomatskih vrst opozarjajo, da konzularni oddelek deluje v okviru veleposlaništva, za delo katerega je odgovoren veleposlanik. »Če je za nepravilnosti vedel in ni ukrepal, je to nesprejemljivo, če za njih res ni vedel, pa pomeni, da svojih nalog vodje DKP ni ustrezno opravljal,« lahko slišimo med diplomati.

So nam pa na zunanjem ministrstvu zatrdili, da so bili takoj po opravljenem nadzoru predlagani celoviti ukrepi za odpravljanje nepravilnosti na veleposlaništvu na Kosovu. »Posebna ekipa je stanje uredila in pripravila osnove za nadaljnje zakonito in nemoteno delovanje konzularnega oddelka,« zagotavljajo.