Janša je zatrjeval, da mu je poročilo povzročilo nepopravljivo škodo, saj na obtožbe pred objavo poročila ni mogel odgovoriti. Želel je doseči, da KPK do pravnomočne sodbe poročilo umakne s spletnih strani.

Dejal, da so zaradi poročila koalicijski partnerji zagrozili z izstopom iz koalicije. Posledično bi to povzročilo vladno krizo, glasovanje o nezaupnici in predčasen zaključek opravljanja funkcije predsednika vlade, kar je njegov karierni vrhunec. Po mnenju vrhovnega sodišča pa tožnik ni v ničemer izkazal pravno relevantne težko popravljive škode, zato je te argumente odvrnilo.

»Opravljanje funkcije predsednika vlade ni tožnikova pravica niti pravica kogarkoli drugega, saj je zasedba te funkcije vezana na predlog predsednika republike, ki se za kandidata odloči na podlagi izida državnozborskih volitev,« je dodalo sodišče.

KPK: Upamo, da se bo raven diskusije dvignila iz kloake umanjkanja politične kulture

V KPK ugotavljajo, da je »tako kot Upravno sodišče, tudi Vrhovno sodišče ocenilo, da v konkretnem primeru niso podani ne postopkovni, ne vsebinski pogoji za izdajo začasne odredbe, saj tožnik ni izkazal ne zadostne verjetnosti, da je komisija posegla v njegove človekove pravice, ne nepopravljive škode na osebnih pravicah.« Komisija ob dejstvu, da »imamo sedaj v zadevi Zaključnega poročila že prve odločitve Upravnega in Vrhovnega sodišča, ki nista pritrdili navedbam tožnikov, izraža upanje, da se bo raven diskusije glede poročila komisije, ki je bila v zadnjih tednih s strani nekaterih političnih akterjev in z njimi povezanih oseb izrazito žaljiva in nedostojna, vendarle vsaj nekoliko dvignila iz kloake umanjkanja politične in pravne kulture.«

Kot je pojasnil Janšev odvetnik Franci Matoz, pa je vrhovno sodišče odločalo le o predlogu začasne odredbe, s katero bi KPK naložili, naj poročilo umakne s svoje spletne strani, ni pa sodišče odločalo o sami kršitvi Janševih temeljnih človekovih pravic, ki so po tožnikovem mnenju nastale s poročilom KPK. Tožbo prednostno obravnava upravno sodišče.

Vrhovno sodišče je torej tako kot upravno sodišče ocenilo, "da dejansko ne nastaja nepopravljiva škoda gospodu Janši in zaradi tega pač ni izdalo začasne odredbe", je povedal Matoz. Sodišče je namreč ocenilo, da samo dejstvo, da prihaja do politične krize in do razpada vlade, ne predstavlja osebne škode Janezu Janši, je dodal.

Sodišče je zahtevo za izdajo začasne odredbe tedaj zavrnilo. Ugotovilo je namreč, da tudi če bi šlo za poseg v pravico do enakega varstva pravic in za kršitev pravice do pravnega sredstva, ta poseg ne traja več, saj je bilo poročilo že izdano. Poleg tega po oceni sodišča razlogi, s katerimi tožnik utemeljuje težko popravljivo škodo, ne obstajajo, zato bi bila izdaja predlagane začasne odredbe celo v nasprotju z javnim interesom.

Odziv Janše: Odločitve sodišč so bile pričakovane

V sporočilu za Javnost z naslovom »Predsednik vlade nima človekovih pravic. Imajo pa jih bulmastifi, če so od pravega lastnika«, je premer zapisal, so bile odločitve Upravnega in Vrhovnega sodišča glede na stanje v našem sodstvu pričakovane. »Obe sodišči sta si vzeli za odločitev glede začasne odredbe nekaj tednov časa in na koncu obakrat predlog za izdajo začasne odredbe zavrnili. V primeru, ko so pred leti na istem sodišču v podobnem postopku odločali o vrnitvi nevarnih bulmastifov pokojnemu Baričeviču, so odločitev sprejeli v nekaj urah in ta je bila seveda pozitivna.«