V SDS so današnjo nujno sejo zahtevali po tem, ko je minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo šole obvestil, da v prihodnjem šolskem letu ne bodo nadaljevali s poskusnim uvajanjem drugega tujega jezika kot obveznega predmeta. Po njihovem prepričanju gre pri tem za "nepremišljene ukrepe ministrstva glede ukinitve obveznega drugega tujega jezika".

Minister pa poudarja, da se obvezen drugi tuj jezik ne ukinja, saj to tudi nikoli ni bil. Da bo po poskusnem obdobju uvajanja, ki se je s tekočim šolskim letom izteklo, drugi tuj jezik v prihodnje ostal izbirni predmet, je sicer določila novela zakona, sprejeta leta 2011. Ministrstvo pa s predlagano novelo, ki jo bo DZ obravnaval še ta mesec, predlaga, da bi se drugi tuj jezik kot obvezen izbirni predmet poučeval že od 4. in ne le od 7. razreda dalje.

Razlike med obveznimi in izbirnimi predmeti

Nekateri predstavniki šol in učiteljev so ob tem izrazili pozitivne izkušnje s poskusno uvedbo obveznega drugega tujega jezika in opozorili na velike razlike med poučevanjem predmeta, če je ta obvezen ali če je ta izbiren. Nasprotno pa so nekateri poudarili, da je po njihovih izkušnjah težava pri mnogih otrocih že učenje slovenščine. Obenem so spomnili tudi na razprave o preobremenjenosti osnovnošolcev, ki bi se z obveznostjo drugega tujega jezika še povečale.

Poslanec SDS Branko Grims ob tem poudarja, da ne gre za dodatno obremenjevanje otrok, ampak za dodatno prednost otrok. Ljubica Marjanovič Umek pa opozarja, da so med enako starimi otroci velike razlike v razvoju, zato je izbirnost pri drugem tujem jeziku prava rešitev.

Zagovorniki obveznega tujega jezika so poudarili nujnost znanja tujih jezikov, saj tudi za delovna mesta, za katera je zahtevana poklicna izobrazba, delodajalci zahtevajo znanje tujih jezikov. "Znanje slovenskega jezika je premalo, da bomo lahko konkurenčni na trgu," je dejal poslanec SDS Ivan Grill. Poslanec PS Jožef Kavtičnik pa nasprotno meni, da znanje tujega jezika ni porok za pridobitev zaposlitve.

Mnogi meniji, da se minister ne more odločati le na podlagi Bele knjige

Več članov odbora in gostov na seji je poudarilo, da Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju iz leta 2011, ki predvideva drugi tuj jezik kot izbiren, ne more biti edini dokument, na podlagi katerega se minister odloča. Kot so opozorili, ta tudi ni bila potrjena na strokovnem svetu in v parlamentu. Eden od avtorjev bele knjige in dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Krek pa je poudaril, da so bili v pripravo bele knjige vključeni strokovnjaki in da to ni dokument, ki bi ga moral kdorkoli potrditi.

Na navedbe Metke Zorec iz Pobude za ohranitev obveznega tujega jezika v osnovni šoli, da naj se po priporočilih Evrope vsi državljani učijo dveh tujih jezikov, je poslanka SD Majda Potrata, ki zaradi prevelike obremenitve učencev ne podpira obveznega drugega tujega jezika, poudarila, da je vprašanje, kakšen šolski sistem bomo imeli, stvar nacionalne zakonodaje.

Da učencem nihče ne jemlje možnosti, da se bodo učili drugega in tudi tretjega tujega jezika, je poudaril tudi poslanec DL Branko Kurnjek, ki zato, kot je dejal, ne vidi smisla v razpravi.

Štrukelj: Vprašanje ni politično, temveč strokovno

Po mnenju Branimirja Štruklja iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije je vprašanje, ali naj bo drugi tuj jezik obvezen, strokovno in ne politično vprašanje. V sindikatu se po njegovih besedah sicer zavzemajo, da bi se pri nas čim prej in v čim širšem obsegu učili tujega jezika. Ob tem pa dodaja, da v večini držav EU drugi tuj jezik ni obvezen.

Po štiriinpolurni razpravi je večina članov odbora zavrnila vse sklepe predlagatelja seje, med katerimi je bil tudi poziv vladi, da septembra nadaljuje "z obveznim učenjem drugega tujega jezika". Nasprotno so večinsko podprli sklep, s katerim ugotavljajo, da se jeseni na področju tujega ne spreminja nič, razen tega, da se podaljšuje njegovo poskusno uvajanje za tiste, ki so z njim začeli in ga bodo lahko tako zaključili. Večinsko so podprli tudi sklep, da odbor podpira prizadevanje in usmeritve ministrstva za izobraževanje pri organiziranju predmetnika, ki sledi smernicam v beli knjigi.