Vpogledi v zasebnost poslancev s parlamentarnega balkona

Je zasebna čestitka Alenki Bratušek v javnem interesu?

Do prvega spornega dogodka je prišlo na dan, ko so poslanci izglasovali nezaupnico vladi Janeza Janše in izvolili novo mandatarko Alenko Bratušek. Takrat je fotograf Jani Božič z balkona posnel zaslon mobilnega telefona takrat še poslanke Bratuškove in le dan kasneje na portalu Podlupo.net, ki ga po trditvah več virov obvladuje ustanovitelj skupine Spem Božidar Novak, objavil vsebino zasebnega sporočila. Podobna zgodba se je ponovila nekaj tednov kasneje, in sicer na dan, ko so poslanci v DZ potrdili ministrsko ekipo nove premierke. Revija Reporter je takrat na svoji spletni strani v razmiku samo ene ure objavila dve novici s slikovnim materialom o vsebini zasebne pošte poslancev Janija Möderndorferja in Romana Jakiča, ki je bil kasneje potrjen za obrambnega ministra.

V prvem primeru je za zdaj še neznani fotograf – avtorja fotografij na spletni strani Reporterja nista navedena – z balkona DZ fotografiral zaslon prenosnega telefona vodje poslanske skupine PS. Iz objavljenega posnetka je razvidna vsebina sporočila, ki ga je Möderndorfer še oblikoval, iz zapisanega pa je med drugim mogoče razbrati, kaj poslanec jé in česa ne. Pod drugi članek z naslovom »Grošelj Jakiču svetuje kadrovski cunami na obrambnem ministrstvu« se je podpisal novinar Igor Kršinar, sicer predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP), svoj tekst pa je »popestril« s fotografijo zaslona Jakličevega tabličnega računalnika.

»Sicer ne bi verjeli resničnosti zapisa«

»Glede na to, da so člani aktualne vlade zdaj že bivši očitali kadrovanje po dolgem in počez, je bilo nujno objaviti podatek, ki dokazuje, da nameravajo sami ravnati enako oziroma še huje. Po naši oceni je v tem primeru pravica javnosti do obveščenosti pomembnejša od pravice do zasebnosti. To bomo dokazovali tudi na sodišču, če bo prišlo do kakšnega postopka,« nam je uredniško politiko Reporterja včeraj pojasnil Kršinar, ki je svojo izjavo podkrepil s fotografijami, do katerih so na podoben način prišli na italijanskem časniku La Repubblica. Po njegovem mnenju je bila objava fotografije potrebna, »ker bi sicer ne verjeli resničnosti zapisa«.

Ker je po hišnih pravilih DZ fotografiranje z balkona dovoljeno samo med uradnimi foto termini, nikoli pa niso dovoljeni bližnji posnetki zaslonov in dokumentov, je DZ pred dnevi odvzel akreditaciji Janiju Božiču in Primožu Lavretu, sicer fotografu Reporterja. V DZ so kasneje prejeli obvestilo, da Lavre ni avtor spornih fotografij, zato so mu akreditacijo vrnili. So pa parlamentarne službe zaradi domnevnega vdora v zasebnost poslancev zadevo že prijavile policiji, informacijski pooblaščenki ter novinarskim častnim razsodiščem DNS in ZNP.

Branje sporočil le po temnih kotih

Na objavo elektronskega sporočila z Jakičeve tablice se je v četrtek na Twitterju sicer že odzvala informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Pojasnila je, da tajnost pisem in občil ustava zapoveduje v 37. členu, kršitev tajnosti občil (pisem, brzojavk, e-pošte, SMS...) pa je kaznivo dejanje po 139. členu kazenskega zakonika. Po njenem mnenju pa ni dvoma o tem, da naslovnik elektronskega sporočila tega ni želel deliti s tretjimi osebami ali z javnostjo, četudi se pri branju sporočila ni skrival. To, da prizadetim ni bilo treba vdreti v elektronski predal (kar so, na primer, počeli novinarji v Angliji, op. a), ukrasti gesla ali odpreti ovojnice, zadeve ne spremeni. »Očitno je«, meni pooblaščenka, »da (naslovnik) ni računal na to, da je pri branju svoje elektronske pošte nadzorovan, kaj šele, da je nadzorovan do mere, ko bodo tehnična sredstva ne le zabeležila, da bere sporočila, temveč tudi, kakšna je njihova vsebina.«

Pirc-Musarjeva se tudi sprašuje, ali so bila objavljena sporočila edina, ki so jih prestregli, kajti »kaj vse je videl, prebral in shranil, ve le tisti, ki je snemal«. Po njenem osebnem mnenju tudi javni interes za objavo sporno pridobljenega sporočila – na primer tistega, v katerem nekdo Jakiču predlaga kadrovske spremembe na obrambnem ministrstvu – ne opravičuje ravnanja novinarjev, saj niso razkrili nobene posebne skrivnosti. »Če bi zaradi takega ravnanja medijev morali vsi e-sporočila brati le po temnih kotih, bi bila s tem prizadeta naša svoboda. S takšnim ravnanjem bi priznali, da se moramo za uveljavitev pravice do zasebnosti skrivati,« je še razmišljala informacijska pooblaščenka.

In kaj pravi Kodeks novinarjev Slovenije?

Kodeks novinarjev Slovenije, po katerem razsoja Novinarsko častno razsodišče, pravico do zasebnosti varuje v poglavju o splošnih etičnih normah. 17. člen določa, da novinar spoštuje pravico posameznika do zasebnosti in se izogiba senzacionalističnemu in neupravičenemu razkrivanju njegove zasebnosti. Po istem členu je poseg v posameznikovo zasebnost upravičen v primeru, če javni interes pretehta nad spoštovanjem zasebnosti. Pravica javnosti do obveščenosti, še določa 17. člen, pa je širša, ko novinar poroča o javnih osebnostih in tistih, ki želijo dobiti moč in vpliv. O nedovoljenih novinarskih načinih zbiranja informacij govorijo trije novejši členi kodeksa; ta je bil prenovljen pred dobrima dvema letoma. Po teh določilih novinar ne sme uporabljati nedovoljenih načinov zbiranja podatkov. To lahko stori le izjemoma, če je informacija za javnost izrednega pomena. Posebej je navedeno, da lahko novinar zvočno in slikovno snema in fotografira le po privolitvi snemane oziroma fotografirane osebe. Privolitev je lahko tudi tiha: v primeru, da fotografirana oseba ve, da jo fotografirajo. Ko novinar snema ali fotografira brez privolitve – ker je presodil, da bo lahko s tem razkril informacije, ki so v interesu javnosti – pa mora razloge za svojo odločitev pojasniti v prispevku.