Omenjenih štirim strankam bi sledila DL s 4,2 odstotka, NSi s 3,7 odstotka in DeSUS z 2,1 odstotka glasov. Glede na januarsko merjenje se je podpora zvišala NSi, ostale stranke so beležile nižjo podporo. Največji padec, za tretjino, je beležila SD.
Slaba tretjina vprašanih se volitev ne bi udeležila
Za druge stranke bi volilo 1,9 odstotka vprašanih. 21,9 odstotka vprašanih je odgovorilo, da ne vedo, katero stranko bi volili, 31,2 odstotka anketiranih pa ne bi šlo na volitve. Januarja je bilo neodločenih 14,4 odstotka vprašanih, takšnih, ki ne bi šli na volitve, pa 23,9 odstotka.
Velika večina delo ocenjuje kot neuspešno; takšnega mnenja je 84,2 odstotka anketirancev (januarja 78,9 odstotka), kar je največ doslej. Delo vlade kot uspešno ocenjuje 13,6 odstotka vprašanih (januarja 19 odstotkov).
Državni zbor si je za svoje delo na lestvici od ena do pet tokrat prislužil povprečno oceno 2,07.
Za razrešitev politične krize se zdi največjemu delu vprašanih najbolj koristno oblikovanje nove vlade; tako je odgovorilo 44 odstotkov vprašanih. Da bi bile za to najbolj koristne predčasne volitve, meni 36,4 odstotka vprašanih, da bi bilo najbolj koristno to, da ostane tako, kot je, pa meni 12,8 odstotka vprašanih. Da ne vedo, je odgovorilo 6,8 odstotka anketiranih.
Predsednik države po priljubljenosti prehitel Žerjava
Na lestvici priljubljenosti politikov je na prvem mestu predsednik države Borut Pahor zamenjal predsednika SLS Radovana Žerjava, ki je na drugem mestu. Obema je podpora padla, a Pahorju manj kot Žerjavu. Sledijo evropski komisar Janez Potočnik, evropski poslanec Alojz Peterle in minister za delo Andrej Vizjak. Na repu lestvice, na 21. in 22. mestu, sta poslanka PS Maša Kociper in minister za notranje zadeve Vinko Gorenak. Podpora je večini na lestvici padla, zvišala pa se je Bratuškovi, Peterletu in Jankoviću.
Telefonsko anketo so opravili med 19. in 21. februarjem na vzorcu 700 oseb.
