Vodstvo javnega zavoda Radiotelevizije Slovenija (RTVS) je bilo v lanskem letu očitno tako uspešno pri črpanju sredstev iz prodaje blaga in storitev na trgu, da je kljub vsesplošnemu varčevanju v javnem sektorju in v samem javnem servisu po potrditvi zaključnega poročila za leto 2012 prejelo še dodatek k plači.
Skupni znesek za »nagrade« v višini 55.000 evrov
Generalni direktor Marko Filli, njegovi trije pomočniki ter oba programska direktorja Janez Lombergar in Miha Lampreht so tako letos, ko se je poslovno leto za javni zavod začelo v luči napovedi, da bodo zaradi vladnega posega v financiranje RTVS najprej na udaru honorarni medijski ustvarjalci in nekatere oddaje, že prejeli več kot dve dodatni plači oziroma 20 odstotkov dodatka na mesečno plačo. Filli, ki je uvrščen v 60. plačni razred, je glede na osnovno plačo v višini 4270 evrov bruto prejel okoli 10.200 evrov bruto, kar znaša okoli 850 evrov dodatka k mesečni plači. Lombergar in Lampreht, ki spadata v 59. plačni razred (4100 evrov), sta prejela po okoli 9800 evrov, trije Fillijevi pomočniki iz 55. plačnega razreda (3500 evrov) pa po 8400 evrov. Skupni znesek za vodstvene »nagrade« je tako letos znašal okoli 55.000 evrov.
Glede na to, da je v poročilu za leto 2012 navedeno, da so bili prihodki od oglaševanja manjši od načrtovanih (za 14,3 odstotka), v primerjavi z letom 2011 pa so bili ti prihodki nižji za 9,8 odstotka, smo Fillija včeraj zaprosili, da nam pojasni, na podlagi katerih kriterijev je bilo vodstvo RTVS lani uspešno pri črpanju sredstev iz naslova tržnih dejavnosti. Ob tem velja dodati, da so tudi prihodki od kaset in zgoščenk zaostali za načrtom in bili nižji v primerjavi z letom 2011, medtem ko so bili »drugi komercialni prihodki« višji za 11,1 odstotka od načrta – po programsko-produkcijskih enotah je bilo večje preseganje načrta v organizacijski enoti Oddajniki in zveze (storitve najema neradiodifuznim organizacijam in oddajanja v multipleksu A). RTVS je glede na lanski razrez okoli 70 odstotkov prihodkov ustvarila iz naslova RTV-prispevka, 10,5 odstotka iz oglaševanja, 8,3 iz drugih komercialnih prihodkov, 6,8 odstotka pa iz finančnih prihodkov (delnice in dividende Eutelsat). Javni zavod je sicer lani ustvaril presežek prihodkov nad odhodki v višini 60.000 evrov.
Nenavadno razumevanje prodaje blaga in storitev na trgu
»Razen tega, da smo na trgu zaslužili potrebna sredstva za izvedbo programsko-poslovnega načrta, smo uvedli veliko izboljšav in notranjih kontrol nad poslovanjem zavoda, vključno z ureditvijo transparentnega trženja oglasnega prostora, kar nam je naložilo tudi računsko sodišče. Bistveno smo tudi zmanjšali obseg porabljenih razvojnih sredstev, saj smo od že odobrenih 18 milijonov evrov prodali le za slabih osem milijonov in s tem prihranili za deset milijonov evrov razvojnih sredstev. Zavod je naredil velike korake tudi na tehnološkem področju in danes ponuja storitve v visoki tehnični kakovosti. Pa še bi se dalo naštevati,« izplačila opravičuje prvi mož javne radiotelevizije.
