Po vsakem večjem deževju se povsod po državi ubadajo s številnimi zemeljskimi plazovi in tudi po zadnji vodni ujmi ni nič drugače. Slovenija je plazovno izjemno ogrožena, izjeme so le ravnice Ljubljanske kotline, Dravskega polja in Prekmurja. Na pregledni karti verjetnosti pojavljanja zemeljskih plazov na spletni strani Agencije za okolje je jasno razvidno, da je možnost plazov največja v loškem hribovju, pretežnem delu Koroške, Štajerske, v Vipavski dolini in drugih koncih Primorske. Za zavarovanje premoženja in ljudi ter odpravo plazov so zadolžene občine, država skrbi le za šest največjih plazov na Primorskem (Stože, Strug, Šmihelj, Gradišče, Podmark in Slano blato), ki pa jih ureja že desetletje. Občine sicer lahko zaprosijo za sofinanciranje odprave plazov, a le ko naravna nesreča povzroči škodo, ki presega 0,3 promila državnega proračuna (približno 2,5 milijona evrov). Pa še takrat mora lokalna skupnost sama zagotoviti sredstva v višini 1,5 odstotka prihodkov proračuna občine.
Hišo pod Lubnikom bo treba podreti
Včeraj so morali izseliti zakonski par iz hiše v Breznici pod Lubnikom v občini Škofja Loka, ki bosta morala »prezimiti« pri sorodnikih. Drseti je namreč začela zemlja, na kateri stoji hiša, na kateri so se že pojavile velike razpoke. Gradbeni statik si je ogledal razmere in ugotovil, da so zaradi plazenja na objektu nastale tako velike poškodbe, da objekt ni več primeren za bivanje. Odredil je tudi čimprejšnjo demontažo uporabne opreme v hiši in njeno shranitev na varno mesto zunaj objekta oziroma plazišča. Obstaja precejšnja verjetnost, da bo hišo treba podreti. Potrebna bo tudi sanacija plazu, saj bi lahko ogrozil še nekaj hiš. »Vzeli bomo iz občinske rezerve,« je dejal župan Škofje Loke Miha Ješe.
Med najbolj ogroženimi občinami zaradi plazov je tudi občina Železniki. Glede poplav so jo tokrat v Selški dolini zelo dobro odnesli, očitno so ukrepi po katastrofi pred petimi leti učinkoviti, še več pa si seveda obetajo od poplavne zaščite, ki naj bi jo v dolini dobili po sprejemu državnega prostorskega načrta. Drugače pa je s plazovi. Samo po zadnjem deževju se je pojavilo šest novih. Plaz v Dašnici močno ogroža dve stanovanjski hiši, v katerih živi sedem ljudi. »Težko se živi, ponoči ne spimo in poslušamo, če se bo kaj premaknilo. Celo življenje sem delal, da smo lahko postavili hišo, zdaj pa nam jo plaz ogroža. Le upam lahko, da bi ves ta material lahko čim prej odpeljali, da bi bili lahko doma spet varni,« je dejal Viktor Mohorič. Kot je pojasnil poveljnik civilne zaščite Železniki Klemen Šmid, plaz nadzorujejo že od drugega novembra, v njem je po laični oceni slabih pet tisoč kubičnih metrov materiala. »Ta hip se je plazenje ustavilo, pred nami so sončni dnevi, bojimo pa se, kaj bo konec tedna, ko bo spet deževalo. Za zdaj izselitev še ni potrebna, čeprav je treba razmišljati tudi o tem,« je dejal Šmid.
Plaz zasul sto let staro hišo
Plazovi ogrožajo več hiš in gospodarskih poslopij tudi na Koroškem, v Šaleški in Zgornjesavinjski dolini. »Samo sebe sem komaj rešila, sreča je bila, da je bil moj sedemletni sin v šoli in moj partner v službi. V sekundi smo vsi postali brezdomci,« je obupana Vanja Bezjak iz Dol Suhe v občini Rečica ob Savinji, ki se ne more sprijazniti, da je hišo, ki tam stoji že sto let, zasul plaz. »Bili smo že poplavljeni, a plaz nas ni ogrožal še nikoli,« nam je zagotovila Bezjakova, ki je hišo podedovala od mame. »Situacija je zapletena in družina se bo začasno morala izseliti,« je dejal Nikolaj Vihar, regijski poveljnik civilne zaščite za Savinjsko in Koroško regijo, tudi sam presenečen, da je hišo ogrozil plaz, saj ne gre za kakšno novogradnjo, postavljeno brez ustreznih dovoljenj. Viharja pa že zdaj skrbijo napovedane nove padavine: »Tla so povsod zelo razmočena in če bodo padavine obilne, lahko to situacijo na terenu zelo poslabša.«
Rečiškega župana Vincenca Jeraja skrbi dolgotrajna sanacija, za družino pa bodo poskrbeli. S tem, da bi živela kje drugje kot v svoji hiši, pa se najbrž ne bi nikoli sprijaznila niti Bezjakova. »Napišite, da imam zlate sosede, sorodnike, da so nam v nesreči nesebično pomagali tudi številni vojaki in gasilci. Bognedaj, da jim država še kaj vzame, naj raje vzamejo plače ministrom in poslancem, ki v kravatah sedijo na toplem in odločajo o usodi ljudi, ki jih ne poznajo in nas nikoli niso obiskali na terenu. Naj ta denar raje vložijo v ogrožena območja,« se huduje Bezjakova.
30 novih plazov na Goriškem
Pet družin so morali začasno izseliti iz svojih domov tudi v občini Šoštanj. »Zaradi plazov so trenutno ogrožene tri hiše v Florjanu, dve v Gaberkah oziroma Velenju, ena pa v Ravnah,« je opisal stanje poveljnik šoštanjske civilne zaščite Peter Radoja. Dve družini sta se sicer že lahko vrnili, za ostale bodo skušali razmere urediti danes.
V Črni na Koroškem se je sprožilo deset plazov, a k sreči le eden ogroža gospodarsko poslopje, ne pa tudi hiše. Uničenih je tudi 50 mostov.
Na Goriškem se je v zadnjem obdobju sprožilo več kot 30 novih manjših in večjih zemeljskih plazov, na sanacijo pa jih čaka preko 150. Zadnji obsežnejši so se sprožili v vasi potok pri Dornberku v spodnji Vipavski dolini, kjer so plaz pred leti začeli sanirati in ga zaradi pomanjkanja denarja niso dokončali. »V občini imamo premalo denarja, od države pa ne dobimo nič. Tako krpamo luknje, saniramo začasno, ob vodnih ujmah, kot je bila minuli teden, pa ti plazovi ponovno oživijo. V vasi Potok bo potrebnih več sanacij. Ogroženi sta vsaj dve domačiji,« razlaga Bogdan Zoratti, svetovalec novogoriškega župana za civilno zaščito.
Stometrski plaz, zemlja se je odprla pet metrov široko in štiri metre globoko, se je sprožil tudi ob hitri cesti Vrtojba–Selo. Za zdaj je vozni pas na hitri cesti zaprt, zemljišče pa so si že ogledali tudi strokovnjaki.
