V združenju občin, ki so zahtevo vložili skupaj s pobudnikoma peticije proti davku, Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije in stranko SLS, med drugim izpostavljajo, da bo zakon posegel v avtonomijo lokalnih skupnosti in povzročil velik izpad njihovih finančnih virov.
Smrdelj: zakon jemlje občinam avtonomijo, krši evropsko listino lokalne samouprave in slovensko ustavo
Smrdelj je na današnji novinarski konferenci pred vložitvijo zahteve na ustavno sodišče v Ljubljani poudaril, da zakon z ukinitvijo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki je z okoli 200 milijoni evrov predstavljal devet odstotkov vseh prihodkov občin, jemlje občinam avtonomijo ter krši evropsko listino lokalne samouprave in slovensko ustavo.
Hkrati bo država občinam z obveznostjo plačila davka naložila dodatno finančno obveznost v višini 30 milijonov evrov, ne bo pa zagotovila vira, pravi Smrdelj in dodaja, da se z zakonom občinam odvzema razvojni instrument.
Luknjo v državnem proračunu je treba krpati z nekim kriznim davkom, ki je bolj pošten do zavezancev, je še dodal Smrdelj.
Davek je nepošten, nepravičen in zavira razvoj malega gospodarstva, je opozoril podpredsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) in predsednik upravnega odbora zbornice Branko Meh. Vprašal se je, ali so načrtovalci tako sovražni do obrti ali so takšni nepoznavalci, saj, kot je opozoril, v obrti in podjetništvu ni več kaj vzeti.
Bogovič: zakon nalaga nove davke in jemlje delo
Da zakon nalaga nove davke in obenem jemlje delo, je prepričan predsednik SLS Franc Bogovič. V tej drugi zahtevi za oceno ustavnosti omenjenega zakona vlagatelji dvanajstim členom očitajo 17 neskladij z ustavo. Predlagatelji opozarjajo, da je v zakonu med drugim kršeno načelo enakosti pred zakonom, načelo pravice do sodnega varstva in pravica do zasebne lastnine.
Bogovič je prav v teh dneh opozicijske poslance ter državni svet pisno pozval, naj preučijo in morebiti tudi dopolnijo še tretjo zahtevo za oceno ustavnosti ter prispevajo svoje podpise. V tretji zahtevi bodo izpostavili predvsem problematiko obdavčenja karitativne dejavnosti v prostorih verskih skupnosti.
Zakon, ki je začel veljati 1. januarja, je sicer na zahtevo stranke SDS že v ustavni presoji, kdaj se obeta tretja zahteva in kdo jo bo vložil, pa bo najverjetneje znano prihodnji teden.
