"Komisiji za preprečevanje korupcije zakon o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja za takšno tožbo daje aktivno legitimacijo kot zagovorniku javnega interesa," so povedali na KPK in tako potrdili predhodno poročanje časnikov Delo in Večer.
Državno pravobranilstvo podrobnejših informacij o zadevi, dokler je postopek v teku, ne more podati.
Ugotovitve KPK
KPK je v poročilu konec marca ugotovila, da so v javno-zasebnem partnerstvu med mariborsko občino in podjetjem Iskra Sistemi, ki je v mestu postavilo sporne radarje, vidni znaki korupcije. Po besedah namestnika predsednika KPK Roka Praprotnika je bila pogodba spisana "izrazito" v korist zasebnega partnerja, občina pa pri tem ni ustrezno zavarovala javnega interesa.
Radarje so lansko jesen postavili Iskra Sistemi v okviru 30 milijonov evrov vredne koncesijske pogodbe z mariborsko občino, po kateri naj bi podjetje v obdobju štirih let posodobilo dotrajan semaforski sistem v mestu, pri tem pa naj bi se del plačanih kazni z na novo postavljenih radarjev stekal na njegov račun. Prve radarje so v Mariboru postavili sredi oktobra lani, a so naleteli na tako oster odziv javnosti, da je bil župan Franc Kangler prisiljen odstopiti.
Ne morejo se dogovoriti glede poravnave stroškov
Po izvolitvi novega župana Andreja Fištravca so Iskra Sistemi pogodbo prekinili, zdaj pa se ne morejo dogovoriti glede poravnave stroškov. Na občini so v ponedeljek prejeli dopis družbe Iskra Sistemi, v katerem ta zahteva sedem milijonov evrov za poplačilo prekinjene pogodbe za radarje. Občinske strokovne službe bodo nanj odgovorile do predlaganega roka 15. maja.
V primeru, da mariborska občina ne bo sprejela predlagane ponudbe, so Iskra Sistemi zagrozili z vložitvijo zahtevka za odškodnino. Višina odškodnine v dopisu ni navedena, je pa predsednik uprave Iskre Dušan Šešok prejšnji teden zagrozil, da bi lahko njihov odškodninski zahtevek znašal kar 762 milijonov evrov.
Kljub vložitvi tožbe za ugotavljanje ničnosti pogodbe, podpisane januarja lani, lahko sprti strani še zmeraj dosežeta sporazumno rešitev, v današnji izdaji piše časnik Večer. Če bi sodišče ugotovilo ničnost, tudi še ne pomeni, da občina Iskri ne bi bila dolžna ničesar več, saj bo morala v tem primeru plačati vsaj vsa do sedaj opravljena dela in material, ki ga Iskra ne bo mogla odpeljati. "Ves postopek zagotovo ne bo končan hitro," je za časnik povedal pravnik Rajko Pirnat.
