Vladna ekipa na čelu s premierko Alenko Bratušek na gradu Strmol za tesno zaprtimi vrati pripravlja spremembe proračuna za leto 2014 in potrebne ukrepe. Pred začetkom ministri niso dajali izjav. Usklajevanja naj bi se zavlekla v večer, konkretnih ukrepov pa danes še ne nameravajo razkriti.
Za pripravo sprememb proračuna ima vlada čas do konca septembra, saj je 1. oktober zadnji datum, ko ga mora posredovati v državni zbor.
Bratuškova je sicer minuli teden po seji vlade napovedala, da bodo nov paket ukrepov za konsolidacijo javnih financ predstavili med 20. in 25. septembrom. Kot je že takrat pojasnila, se zaveda, da ukrepi ne bodo priljubljeni in deležni popolne podpore, a si želi, da bi se večina strinjala, da gre za ukrepe, ki Slovenijo peljejo naprej.
Nekajodstotni rezi
Informacij o tem, kakšne ukrepe bomo še občutili državljani, tako za zdaj ni, po neuradnih informacijah pa naj bi vlada razmišljala o nekajodstotnih rezih na vseh področjih, omenjajo se tudi socialni transferji in pokojnine. O teh predlogih je pričakovati burno razpravo, saj je predsednik koalicijske DeSUS Karl Erjavec odločen, da v stranki v nobenem primeru ne bodo pristali ne na znižanje pokojnin ne na ukinitev regresov. To stališče so potrdili tudi na petkovem sestanku vodstva DeSUS.
Med že napovedanimi ukrepi na prihodkovni strani je sicer za zdaj davek na nepremičnine, vlada pa še vedno ni opustila ideje o uvedbi t. i. kriznega davka.
Minuli mesec se je vlada na to temo že sestala v vili Podrožnik, ko so nekateri ministri svarili, da je treba znižati primanjkljaj in biti realen s pričakovanji. Opozarjali so tudi na resnost položaja, minister za notranje zadeve Gregor Virant pa je menil, da je Slovenija še vedno v položaju, ko lahko denimo s tri- ali štiriodstotnimi rezi pride do rešitve. To pa po njegovi oceni ni tako boleče, kot je bilo denimo v Grčiji ali kateri drugi državi.
DZ je proračun za leto 2014 sprejel decembra lani, ko je vlada še načrtovala, da bo uspela letos proračunski primanjkljaj znižati na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in v prihodnjem letu na 2,5 odstotka.
A zaradi skokovite rasti primanjkljaja v prvih letošnjih mesecih je z julijskim rebalansom zvišala najvišji dopustni primanjkljaj na 4,4 odstotka BDP, za leto 2014 pa je odločena slediti ciljem iz programa stabilnosti, ki so bili potrjeni na ravni EU, ter presežek odhodkov nad prihodki zajeziti pri največ treh odstotkih BDP.
Zaprite bruseljske učbenike rezanja
Semolič je v pismu izpostavil več spornih projektov, od vlade pa pričakuje, da bo o njih znova premislila.
Glede nadaljevanja projekta slabe banke je spomnil na ocene strokovnjakov, da bo nekajkrat dražji od neposredne dokapitalizacije bank. Po njegovih besedah je govora o nekaj milijardah evrov, ki se bodo prelile v višji primanjkljaj države.
V zvezi z za vlado nujnim rezanjem v socialno državo je opozoril, da se ministrska ekipa izogiba konkretnemu ukrepanju. Kot alternativo je ponovno omenil uvedbo davčnih blagajn, katerih sorazmeren učinek naj bi bil v Sloveniji enak 380 milijonom evrov, "torej več, kakor predvideva jesenski rebalans proračuna".
Semolič je bil kritičen tudi do umika dobrih predlogov za rešitev zdravstvenega sistema, ki je v resnih finančnih težavah.
Tiho prikimavanje
"V rebalanse proračuna optimistično zapisujete številke o več kot milijardnem črpanju evropskih sredstev, sedaj pa vam grozi izguba več sto milijonov evrov prepotrebnih evropskih sredstev. Hvalite se z novimi ukrepi na področju izterjave davkov, hkrati pa tiho prikimavate stalnemu zniževanju števila davčnih inšpektorjev. Danes jih je več kot četrtina manj kot pred petnajstimi leti," je bil oster.
Dodal je, da vlada govori o spodbujanju gospodarstva, hkrati pa s stalnimi grožnjami po krčenju sredstev zmanjšuje notranjo potrošnjo, namesto da bi sprejemala ukrepe, ki bi jo povečevali.
Ob vsem tem pa je vlada po njegovih besedah vpeljala še fiskalno pravilo in zaostrila referendumsko zakonodajo, "kot da bo to rešilo kronične težave slovenske ekonomije".
Zadnja leta so politični odločevalci po Semoličevih besedah izvajali zgolj neodgovorno proračunsko prelaganje zasebnih računov krize na javna pleča in bežali pred resničnimi problemi. V tej luči ga zanima, kdaj bodo spoznali, da s tem ne bodo našli rešitev, temveč le še bolj zaostrili krizo.
Predsednico vlade in njene koalicijske partnerje je zato pozval, da postanejo odgovorni. "Ali ni že skrajni čas, da zaprete bruseljske učbenike rezanja in lepljenja proračunskih kontov, katerih pretirano branje ni prineslo drugega kot dolgoletne ekonomske stagnacije in socialne krize, in se usmerite v konkretne ukrepe, ki bodo koristili vsem?" jih je vprašal.
"Izbira je vaša. A vedite, da proračunski napadi na pravice delavk in delavcev Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije ne puščajo velike izbire pri odgovoru na vaša dejanja," je sklenil.