Včeraj dopoldne si je Štunf na lastni zasebni e-naslov poslal pošto, ki je vsebovala e-naslove najverjetneje vseh novinarjev na seznamu kabineta vlade. Kot je razvidno iz pošte, ki smo jo prejeli tudi v našem uredništvu, je vsega skupaj elektronskih naslovov 422, gre pa tako za naslove posameznih novinarjev kot tudi različnih uredništev posameznih medijskih hiš.

Štunf se je za svojo »osebno tehnično napako« opravičil

Danes je Štunf novinarjem prek elektronske pošte posredoval opravičilo za včerajšnji dogodek. »Vsem, in vsakemu posebej, ki ste včeraj prejeli elektronsko sporočilo, ki vsebuje tudi vaš elektronski naslov, se za to mojo osebno tehnično napako iskreno opravičujem,« je zapisal.

Dodal je, da ni nikoli in nikogar želel »tako ali drugače prizadeti ali razkrivati osebnih podatkov«. »Moje delo z novinarji je vedno temeljilo na odkritosti in verodostojnosti, zato upam in prosim, da boste to moje opravičilo sprejeli z razumevanjem,« je še zapisal Štunf.

Tudi na naše vprašanje, kako in zakaj je prišlo do tega, je Štunf odgovoril, da je »pri pripravi elektronskega sporočila je prišlo do moje osebne tehnične napake« in poudaril, da se je zanjo vsem prejemnikom tudi že opravičil.

Ljudje pozabljajo na možnost skrite kopije

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je potrdila, da je zaradi omenjene e-pošte včeraj prejela dve prijavi. »Zadnje čase je kar nekaj tega, ko ljudje pozabljajo, da imamo možnost skrite kopije v elektronski pošti in da nima posameznik nobene pravice razkrivanja naslovov vseh, ki jim pošilja pošto,« je za Dnevnik.si pojasnila Pirc Musarjeva.

»Moral bo zelo natančno pojasniti, zakaj si je celotno adremo poslal na zasebni naslov. To bo predmet preiskave,« je napovedala. Sama težko najde kakšno logično razlago za ta lapsus, ki ga je Štunf pojasnil kot tehnično težavo. »Da je šlo za tehnične težave – tega ne bomo kupili, saj je moral pred tem pritisniti kar nekaj gumbov, s tem pa tehnika nima zveze,« je poudarila, vseeno pa je opozorila, da je treba Štunfu dati možnost, da pojasni kaj se je zgodilo in ne sklepati vnaprej. Napovedala je, da bodo Štunfu poziv na zagovor verjetno poslali v prihodnjem tednu.

Pirc Musarjeva: Pri obdelavi osebnih podatkov je važen namen

»V principu ni razlike med zasebnimi in javno dostopnimi naslovi, ker je pri obdelavi osebnih podatkov, kot je elektronska pošta, važen namen. Tudi če so naslovi javno dostopni, to pomeni, da jih lahko uporabljaš v namene, za katere so ti naslovi objavljeni. V službi torej zaradi službenih zadev in teh naslovov se ne more uporabljati za druge stvari,« je pojasnila Pirc Musarjeva.

Dodala pa je, da je po njeni oceni v sporni pošti kar precej takšnih naslovov, ki sicer niso javno objavljeni. Sicer pa je zagrožena kazen za odgovorno osebo 830 evrov globe za zlorabljeni podatek, kar ob 422 naslovih pomeni več kot 350 tisoč evrov.

Pred dnevi smo v tiskani izdaji poročali o podobnem lapsusu zdravnice Marte Macedoni Lukšič.