Vlada v danes sprejetem stališču opozarja, da je urejanje volitev predsednika vlade in imenovanja ministrov ustavna materija. Ustava posebnih pogojev, ki bi omejevali izvolitev v funkcijo predsednika vlade ali imenovanje za ministra, ne določa. Ne vsebuje pa niti t. i. zakonskega pridržka, s katerim bi podrobnejšo ureditev prepustila ureditvi v zakonu.
Prav tako, opozarja vlada, ni dopustno z zakonom urejati prenehanja mandata za predsednika vlade in za ministre, saj je to ustavna materija. Kot so zapisali, ustava namreč sankcije za predsednika vlade in ministre za morebitne kršitve ustave in zakonov predvideva že sama.
Tako v 119. členu ureja obtožbo zoper predsednika vlade in ministre. Določa, da lahko predsednika vlade ali ministre državni zbor pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Ob tem pa ustava pozna tudi druge načine prenehanja funkcije vlade kot odraz politične odgovornosti.
»S predlogom, ki kot pogoj za izvolitev oziroma imenovanje oziroma kot razlog za prenehanje funkcije določa neobstoj oziroma obstoj pravnomočne obtožnice, predlagatelj posega v 27. člen ustave in s tem razvrednoti ustavno določeno domnevno nedolžnosti,« pojasnjujejo v sporočilu po seji vlade.
Kot navajajo, se v pravnih aktih to načelo pojavlja v različni oblikah, v ustavi pa v njenem 27. členu izrecno zapisano: »Kdor je obdolžen kaznivega ravnanja, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo.«
Po mnenju vlade je predlog tudi v nasprotju s kazensko zakonodajo, saj se skladno s kazenskim zakonikom prenehanje ali izguba posameznih pravic lahko veže samo na pravnomočno obsodbo. Pravne posledice obsodbe ne morejo nastati, če je bila storilcu za kaznivo dejanje izrečena denarna kazen, pogojna obsodba ali sodni opomin, ali če mu je bila kazen odpuščena. Takšne posledice pa bi morale biti tudi časovno omejene, so še zapisali.
