Predvidene zakonske spremembe je Virant vodjem koalicijskih poslanskih skupin predstavljal minuli teden, in sicer skupaj z informacijsko pooblaščenko Natašo Pirc Musar, ki je intenzivno sodelovala pri pripravi. Na njihovo željo pa je zakon danes posebej predstavil še poslanskima skupinama PS in SD, je navedel.
Ključna sprememba zakona je po Virantovih besedah širitev transparentnosti na državna podjetja, saj da se s transparentno objavo vseh poslov in plač ter bonitet članov uprave in nadzornih svetov omogoča javni nadzor, korupcijska tveganja pa bistveno znižujejo.
Že ob napovedi sprememb zakona 18. aprila je Virant dejal, da se v gospodarskih družbah v neposredni in posredni državni lasti "obrača toliko denarja, sklepajo se pogodbe, sponzorstva, donacije in marketinške storitve", da bi morale te stvari biti javne.
Pirc Musarjeva je takrat spomnila, da že tri leta opozarja na to, da podjetja v državni lasti niso zavezanci po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja, kar je po njenem mnenju velik problem. Kot je poudarila, država s tako ureditvijo na nek način tudi omogoča pranje javnega denarja. "Danes imamo primere, ko občine, javni zavodi ali država ustanavljajo družbe z omejeno odgovornostjo, ki so popolnoma skrite pred očmi javnosti," je dodala.
Zakon sicer poleg informacijske pooblaščenke podpira tudi Komisija za preprečevanje korupcije (KPK), je danes zagotovil Virant.
S spremembami zakona bi tako tudi KPK lahko razširila svojo aplikacijo Supervizor na državna podjetja, je pojasnil že aprila in ocenil, da bo to imelo velik preventivni učinek na preprečevanje gospodarskega kriminala in korupcije.
Vlada bo sicer načrtovane spremembe zakona o dostopu do informacij javnega značaja obravnavala bolj proti koncu tega meseca, je še navedel Virant.