Gospodarstveniki bodo sneli rokavice in zaostrili dialog z vlado. Prepričani so namreč, da se slovenska barka potaplja, trenutna ekonomska politika vlade pa ne pelje v pravo smer. Velik del predvsem izvozno usmerjenega slovenskega gospodarstva je sicer še vitalen, toda vsak mesec manj. Čeprav je bilo v zadnjih štirih letih ukinjenih 90 tisoč zaposlitev, zaradi zaposlitvenega krča pa gospodarstvo skoraj ne odpira več novih delovnih mest, vlada gospodarstvo vseeno dodatno obremenjuje z davki in dajatvami. »To je ob 2,6-odstotnem padcu BDP skrajno nevarno,« je na včerajšnji javni tribuni posvaril predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič.
Sredi poletja še vedno ne poznamo niti kratkoročnih ukrepov
Da bi res lahko bilo tako, priča nedavna odločitev družbe Akrapovič iz Ivančne Gorice. Kot smo že poročali, se je ta zaradi napovedanih davčno-fiskalnih ukrepov vlade odločila začasno ustaviti vse načrtovane večje naložbe, tudi gradnjo novega obrata v Črnomlju na območju nekdanjega Danfossa, v katerem bi prvo leto zaposlili okoli sto ljudi, v prihodnjih petih letih pa predvidoma petsto. Namesto tega bodo počakali na na izselitev sedanjega najemnika, družbe Secop, iz proizvodnih prostorov.
Že vse od svojega nastopa vlada Alenke Bratušek napoveduje ukrepe in spodbude za ustvarjanje oziroma ohranjanje delovnih mest in zagon gospodarstva. »Toda avgusta se sprašujemo, kakšni naj bodo kratkoročni ukrepi vlade za rast gospodarstva, kaj šele, da bi govorili o dolgoročnih ukrepih,« je na tribuni opozorila Cvetka Tinauer, direktorica agencije za elektronsko poslovanje EBA.
Da država v tem trenutku nima strateške politike, na kakšen način omogočiti konkurenčno in produktivno okolje za ustvarjanje delovnih mest, ocenjuje tudi Goran Lukič iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »S tem zagotovo ne mislim okolja, ki bi privabljalo tuje investicije z zniževanjem cene dela, davčnega primeža in administrativnih ovir, kajti s tem se približamo tako imenovanemu dampinškemu trgu dela, ki na koncu v najbolj ekstremni različici ustvari delo na črno. To je namreč najcenejše,« pojasnjuje Lukič. Pravi, da bi morala država svojo pozornost, še posebno pa velika denarna sredstva, tudi iz evropskih strukturnih skladov, usmeriti predvsem v preusposabljanje in izobraževanje tako zaposlenih kot brezposelnih. »Kajti zadnjih 20 let se v znanje zaposlenih ni vlagalo skoraj nič. Naši produkti so zastarali, trg pa je obstal oziroma se usmeril proti vzhodu ali zahodu,« pripoveduje Lukič.
Tudi na tribuni je bilo nekaj pozornosti posvečene zahodu, saj je direktor izvoznega podjetja Eurel Štefan Kuzma poudaril, da tam starih proizvodov (ti pa zastarijo v največ petih letih) ni mogoče prodajati. Slovensko gospodarstvo je po njegovem mnenju tako tehnološko kot kadrovsko (premalo tehnikov) podkapitalizirano, zato bi morala država bolje podpreti razvojno usmerjena podjetja.
Gasilska politika pri zaposlovanju
Z malo več vizije bi lahko samo v turizmu v kratkem ustvarili 10.000 novih delovnih mest, pa je ocenil direktor Term Olimia Zdravko Počivalšek. To bi bilo mogoče doseči s pomočjo tujih investicij, ki pa bi jih lahko privabili le s povečanjem infrastrukturne dostopnosti Slovenije za turiste in dodatnimi vlaganji v turistično promocijo države. Toda namesto tega je vlada lani v primerjavi s prejšnjimi leti skoraj za polovico zmanjšala sredstva za promocijo turizma, na 4,5 milijona evrov.
Da se je šla vlada Alenke Bratušek tudi na ožjem področju zaposlovanja doslej predvsem gasilsko politiko brez strateškega premisleka, je opozoril tudi Lukič. Pripravila je sicer nekaj posameznih ukrepov, recimo zakon o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva, ki delodajalcem s 1. novembrom prinaša spodbude za zaposlovanje mlajših od 30 let. Razširila je tudi program javnih del, prek katerih naj bi zaposlitev dobilo približno 4300 brezposelnih oziroma okoli 500 več kot lani, vendar pa je ta dela omejila le na dolgotrajno brezposelne. Poleg tega veliko stavi na samozaposlovanje, saj je subvencijo za registracijo samostojnega podjetnika (s.p.) dvignila na 5000 evrov.
Subvencije in olajšave za zaposlovanje ranljivih skupin po Lukičevem mnenju sicer pripomorejo k njihovemu zaposlovanju, vendar ne ustvarjajo novih delovnih mest. »Poleg tega jih pogosto izkoristijo delodajalci, ki te osebe tako in tako nameravajo zaposliti,« dodaja.
