Po ostrem nasprotovanju socialnih partnerjev je vlada v petek na ekonomsko-socialnem svetu (ESS) predlagala, da bi se usklajevanje olajšav in dohodninske lestvice z inflacijo reševalo v zakonu o izvrševanju proračuna. Čeprav je vlada nekoliko popustila in spremenila prvotni predlog o ukinitvi avtomatičnega usklajevanja olajšav in dohodninske lestvice v noveli zakona o dohodnini, pa sindikati tudi s tem še zdaleč niso zadovoljni. Odpravo usklajevanja, naj bo v taki ali drugačni obliki, vidijo kot prikriti krizni davek.
Najmanj bi se poznalo pri najvišjih plačah
»Eno in drugo je neprimerno, saj z ukinjanjem usklajevanja pridemo v situacijo, ki pomeni poseg v žepe,« pravi predsednik Pergama Janez Posedi, ki ocenjuje, da bi vladni predlog prizadel še zlasti že tako izginjajoči srednji sloj. Da bo ukrep povečal nezadovoljstvo med delavci in ljudi demotiviral, da bi opravljali zakonito delo, menijo tudi delodajalci. Ob prizadevanjih vlade za zmanjšanje sive ekonomije je tak predlog nerazumljiv, meni generalni sekretar Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije Igor Antauer.
Da bo prizadet predvsem srednji sloj, kažejo tudi izračuni finančnega ministrstva. Po njihovih podatkih bi ukinitev avtomatičnega usklajevanja z inflacijo nekomu, ki je samski in prejema minimalno plačo ter olajšavo, neto plačo letos znižalo za 18 evrov, tistemu, ki prejema povprečno plačo (997 evrov neto), za 111 evrov, tistemu, ki prejema dve povprečni plači, pa za kar 324 evrov.
Še zlasti je sporno, da bodo najmanj obremenjeni tisti z najvišjimi plačami. Po vladnih izračunih bo velika večina ljudi, ki prejema do dve povprečni plači na mesec (teh je kar 95 odstotkov), morala po novem plačevati okoli tri odstotke več dohodnine. Prejemki v višini od dveh do sedmih povprečnih plač (torej med 2000 in 7000 evri neto) bodo dodatno obremenjeni za nekaj manj kot odstotek, dohodki, višji 7000 evrov, pa le za okoli 0,3 odstotka.
Novi udarec potrošnji
V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) opozarjajo, da bo predlagana ukinitev avtomatičnega usklajevanja olajšav in dohodninske lestvice z inflacijo še zmanjšala kupno moč in potrošnjo ter s tem okrepila padanje BDP. Podatki Sursa kažejo, da so se bruto plače med januarjem in aprilom letos znižale za 2,8 odstotka, neto plače pa za dva odstotka, in da se je končna potrošnja v prvem četrtletju letos v letni primerjavi skrčila za 5,4 odstotka.
ZSSS še zlasti skrbi, da gre le za prvi korak in da bo vlada avtomatično usklajevanje odpravila na vseh področjih. »Avtomatično usklajevanje plač, pokojnin, socialnih transferjev, nadomestil, dodatkov... je bilo doslej pravilo socialne države. Odprava tega mehanizma bi prizadela vso družbo,« opozarja predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Vlada si od ukinitve avtomatične uskladitve olajšav in dohodninske lestvice obeta dodatnih 30 milijonov evrov prilivov na leto.