Da nova vlada deluje uspešno, je menilo 32 odstotkov vprašanih, kar je dobri dve odstotni točki manj kot aprila. Bistveno, z 21 na 8 odstotkov, se je zmanjšalo število anketirancev, ki so na vprašanje o uspešnosti vlade tokrat odgovorili z »ne vem«. Večina tako neopredeljenih se je preselila med tiste, ki menijo, da vlada ni uspešna. Teh je zdaj skoraj 60 odstotkov, aprila pa jih je bilo 44 odstotkov. Glede na nepopularne ukrepe, zniževanje plač v javnem sektorju in zvišanje davka na dodano vrednost bi lahko pričakovali še nižjo oceno vlade. Ni tudi izključeno, da je Bratuškovi nekaj skromne – a še vedno bistveno večje podpore, kot jo je na koncu mandata uživala vlada Janeza Janše, ki je februarja pristala pri 14 odstotkih – odvzel njen preobrat pri vpisu fiskalnega pravila v ustavo od popolnega zavračanja do popolne podpore.
Na drugi strani je za maj značilen visok porast popularnosti Janševe SDS, ki je z dobrih 11 odstotkov poskočila na skoraj 17 odstotkov. Prevedeno v sedeže v parlamentu bi jih SDS, če bi bile volitve v nedeljo, osvojila 31, SD za njo 27 in PS 17. Preostanek bi si razdelili SLS (7) in DeSUS (6). Državljanska lista in NSi bi izpadli iz parlamenta.
Primerjave ocen o uspešnosti »kriznih« vlad pokažejo, da je imel po dobrih dveh mesecih vladanja v kriznih razmerah največ zaupanja Borut Pahor. Njegovo vlado februarja 2009 je kot neuspešno ocenjevalo skoraj 40 odstotkov vprašanih v raziskavi Vox populi. Toda tedaj še ni uvedel nobenih protikriznih ukrepov, zato se kar petina vprašanih ni opredelila. O Janševi vladi je aprila lani 62 odstotkov vprašanih presodilo, da ne dela uspešno, zatem ko je mesec dni kasneje sprejela niz varčevalnih ukrepov v obliki superzakona Zujf, se je podpora vladi bistveno znižala. S tega vidika zdajšnjih 60 odklonilnih odstotkov za vlado Alenke Bratušek niti ni tako slabo. Še zlasti če upoštevamo, da so jo mediji skoraj brez izjeme obravnavali izjemno neprijazno.
Nekaj podobnega se je, če izvzamemo dva tednika, ki bi ju lahko imeli za glasili SDS, in peščico posameznih urednikov in novinarjev v drugih medijih, dogajalo tudi Janezu Janši. Toda med njim in Bratuškovo je velika razlika glede pozicije v stranki. Vlado Janeza Janše je podpirala velika večina volilcev SDS. SDS je v bistvu Janša, Janša ni samo ikona stranke, je hkrati tudi njen absolutni vodja. Stranka za njim stoji v vseh pogledih in brez izjeme. Popolne podpore SDS Janševi vladi niso mogli (vsaj javno ne) omajati niti njegovo avtoritarno vodenje vlade (in stranke) in tudi ne z dokazi podkrepljeni sumi državne protikorupcijske komisije glede Janševega premoženja.
Odnos med Bratuškovo in PS je precej manj premočrten. Zdi se, da je stranka še vedno razklana na Jankovićev del in del, ki podpira Bratuškovo. Na zunaj se to morda ne vidi tako jasno. Toda križanja podatkov iz tokratne majske raziskave Vox populi denimo razkrijejo, da samo 48 odstotkov vprašanih privržencev PS meni, da vlada Alenke Bratušek deluje uspešno. Ta delež podpore vladi je manjši samo pri DeSUS (47 odstotkov). Pri drugih dveh koalicijskih partnericah pa je občutno višji – 61 odstotkov pri privržencih SD, pri volilcih DL pa 60 odstotkov. Na drugi strani je na primer Janševo vlado še januarja letos podpiralo 78 odstotkov privržencev SDS.
Anketiranje Vox populi je potekalo sredi prejšnjega tedna, ko je bilo že znano, da bodo poslanci PS podprli vnos fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015, kar pomeni, da bo treba do tega leta pokriti več kot milijardno luknjo v državni blagajni. Ta salto mortale predsednice PS Alenke Bratušek glede vpisa fiskalnega pravila v ustavo v javnosti gotovo ni ostal neopažen.
Ob padanju popularnosti vlade je ta po majski raziskavi Vox populi krepko porasla opozicijski SDS. Ta je na lestvici strank v primerjavi s prejšnjim mesecem pridobila kar pet odstotnih točk in tako prehitela doslej nekaj mesecev vodilne Lukšičeve socialne demokrate. Zasluge za presenetljiv skok z 12 na skoraj 17 odstotkov bi sicer težko pripisali agresivni in izsiljevalski zahtevi SDS za vpis fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015, ki ga je Janša označil kot zmago razuma. Ni pa povsem nemogoče, kajti po neki drugi, pred dvema tednoma izvedeni raziskavi, 37 odstotkov vprašanih podpira vpis fiskalnega pravila v ustavo z letnico 2015.
Kljub temu je bolj verjetno, da je na občutno zvišanje ratinga SDS vplival majski kongres stranke, po katerem se je tudi Janša znova začel bolj pojavljati v medijih. Kongres, ki je postregel s scenografijo, zelo podobno kongresom kitajske komunistične partije, po vsebini sicer ni prinesel nič bistveno novega. Janša in delegati so govorili predvsem o »rdečem morju«, ki da obliva Slovenijo, o (rdečih) monopolih, ki jo dušijo in jih je zato treba razbiti ter podobno. Morda je del volilcev prepričalo, da je SDS za njih prava stranka to, da so na kongresu precej udrihali zoper partnerske stranke v Janševi vladi, zlasti proti predsedniku Državljanske liste Gregorju Virantu. Toda tej stranki, ki že nekaj mesecev tabori na dnu lestvice, se to ni bistveno poznalo, SLS pa je celo nekoliko izboljšala majski rating. Sodeč po tem, da se je ta mesec delež tistih, ki so na vprašanje, katero stranko bi volili, če bi bile volitve v nedeljo, odgovorili z ne vem, znižal za kar 6 odstotnih točk, so ti glasovali za SDS.
Če bi bile torej volitve v nedeljo, bi SDS dobila 31 poslanskih sedežev, sledili bi ji socialni demokrati (27), Pozitivna Slovenija (17), SLS (7) in DeSUS s šestimi mandati. NSi in Virantova Državljanska lista bi izpadli iz parlamenta. V državnem zboru bi torej dobili razmerja, ki Janezu Janši ne dajejo skoraj nobene možnosti, da bi se takoj znova zavihtel na oblast. In enako velja za Alenko Bratušek. Ostala bi v sedlu le v primeru, če bi stopila v koalicijo z Janšo. Kar pa ni ravno verjetno, čeprav je predsednica vlade sprejetje ustavnega zakona, s katerim je na ustavni ravni uzakonila uravnoteženost prihodkov in odhodkov državnih proračunov z letom 2015, razglasila za »konec obdobja strankarskih kupčkanj, političnih blokad in s tem zmago vseh strank«. V resnici gre bolj za poskus prikriti nelagodnost ob dejstvu, da je morala na hitro požreti lastne besede in da je v tem političnem pokru znova zmagal Janša