Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je po današnjih pogajanjih dejal, da so danes "ostali na relativno abstraktnem predlogu in protipredlogu".
Vladna stran po njegovih navedbah ni prinesla podatkov resornih ministrstev, koliko je mogoče privarčevati izven tega, da bi posegli v plače. "Zato smo tudi mi zgolj nakazali možnost pogajanj, pri čemer smo zavrnili zlasti dodatek na delovno dobo in posege v regres za prehrano," je pojasnil Štrukelj.
Kot dva osnovna elementa plač, o katerih bi se sindikati lahko pogajali, pa so po njegovih besedah omenili zlasti plačno lestvico in dodatna pokojninska zavarovanja, pri čemer na celotno zamrznitev pokojninskega zavarovanja ne pristajajo.
Sindikati s svojim predlogom kompresije plačilnih razredov
Štrukelj je glede možnosti za dogovore pri plačni lestvici pojasnil, da vladni predlog za zmanjšanje razlik med plačnimi razredi (t. i. kompresijo) ni tisti, o katerem bi želeli razpravljati. V sindikatih imajo drugačen predlog, ki bi vključeval tudi kompresijo, večina sindikatov pa po Štrukljevih besedah ocenjuje, da bi bilo pravično, da bi tisti, ki imajo več, tudi več prispevali.
Sindikati so sicer na današnjih pogajanjih od vladne strani pričakovali pojasnila, od katerih naj bi bil odvisen tudi nadaljnji potek pogajanj.
Zanimalo jih je, ali se je vlada pripravljena pogajati o sami višini znižanja mase za plače, pa tudi ali namerava vztrajati pri zapisu o linearnem znižanju plač v javnem sektorju v nacionalnem reformnem programu. Pričakovali so še pojasnila glede morebitne uvedbe kriznega davka in ali bi ta, potem ko bi javnim uslužbencem že znižali plače, zanje prinesel še dodatno znižanje.
Virant: Vlada je pripravljena iti sindikatom naproti
Vodja vladnih pogajalcev, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je že pred začetkom današnjih pogajanj novinarjem pojasnil, da je vladna stran pripravljena iti sindikatom naproti in iz nacionalnega reformnega programa črtati sporni stavek. Poudaril je tudi, da se skozi pogajanja o ukrepih pogajajo tudi o plačni masi.
Na vprašanje o kriznem davku pa je odgovoril, da gre za ukrepe, ki bodo zajeti v programu stabilnosti in bodo sindikati z njimi seznanjeni prek Ekonomsko-socialnega sveta in ne prek plačnih pogajanj. Ob odhodu s pogajanj, pa je menil, da so bili sindikati z njegovimi pojasnili kar zadovoljni.
Potem ko je po njegovih besedah po današnjem sestanku že mogoče slutiti, v katero smer bi lahko šel sindikalni protipredlog, pa vladna stran sedaj pričakuje še, da bo predlog dobila na mizo, da bi lahko stekla pogajanja, kot so bila običajna, ko ena stran poda svoj predlog, sledi protipredlog druge strani, nato nov približevalni predlog, itd.
Štrukelj pred sestankom opozarjal, da volje do pogajanj še vedno ni
Branimi Štrukelj je za Dnevnik.si že pred usklajevalnim sestankom sindikatov spregovoril o ključnih točkah pogajanj z vlado. Zanj je ključno, da bi vlada danes pojasni več o predlogu o kriznem davku. »Če prav razumem, naj bi šlo za dodatno znižanje plač. Veljal naj bi sicer za vse državljane, ampak za javni sektor bi to pomenilo takorekoč dvakratno znižanje. To zadevo moramo razčistiti,« je poudaril Štrukelj.
Opozoril je tudi, da vlada še vedno ni pokazala volje do pogajanj. »Že od začetka vztrajajo pri isti vsoti znižanja, ki so jo postavili takoj na začetku, torej 158 milijonov evrov, in variirajo zgolj predlogi v tej isti višini. To je pravzaprav podobno tistemu, kar je počela prejšnja Janševa vlada, ki se za razliko od sedanje sploh ni hotela pogajati - vztrajajo, da je treba za določeno vsoto znižati maso plač, ker sicer bo konec sveta,« je povedal Štrukelj, ki je prepričan, da »to potem niso pogajanja, ampak gre za ultimat sindikatom, ki je podčrtan tudi s tistim stavkom v nacionalnem reformnem programu (nacionalni reformni program), ki pravi, da bodo v primeru, da ne bo dogovora, ukrepi pač enostranski«.
Pri tem gre za del besedila osnutka nacionalnega reformnega programa, ki ga namerava vlada skupaj s programom stabilnosti v Bruselj poslati do četrtka. Vlada namreč predvideva linearno znižanje plač v javnem sektorju, če se ne uspe dogovoriti s sindikati.
»Smo na pogajanjih ali vlada ultimativno zahteva takšno znižanje? Če drži to drugo, bo pač treba razglasiti, da pogajanj ni,« je oster Štrukelj.
Znova sporno tudi fiskalno pravilo
Tretja stvar, ki bo danes tudi igrala pomembno vlogo, je fiskalno pravilo. Štrukelj opozarja, da bi lahko to, če bi začelo delovati, plače v javnem sektorju znižalo za 30 odstotkov, oziroma če bi znižali tako plače kot pokojnine, vsaj za 15 odstotkov. »To pa so tako globoke spremembe, da jih po moji presoji vlada oziroma celoten politični razred brez širšega konsenza ne bi smel vsiljevati državljanom in državljankam ter jih odrezati od teh tako strateških odločitev,« poudarja sindikalist. Zaradi fiskalnega pravila je za danes popoldne omenil tudi možnost protesta pred parlamentom.
Glavni vladni pogajalec, minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant, je sicer že minuli teden izrazil prepričanje, da jim bo dogovor s sindikati uspelo doseči.