Minimalne spremembe omenjenega zakona se nanašajo na uskladitev z odločbo ustavnega sodišča glede kvoruma za veljavnost kolektivnih pogodb in na reševanje problematike vračila preveč izplačanih plač. Vlada je izhodiščno besedilo novele sindikatom poslala že v začetku meseca. Notranji minister Gregor Virant je ta teden za STA napovedal, da se bodo pogajanja začela v nekaj tednih, novela pa bo pred poslanci najpozneje februarja 2014.
Javni uslužbenci bi presežek plač vračali le za leto dni nazaj
Pri vračilu preveč izplačanih plač vlada očitno odstopa od sprva napovedane selektivnosti. Kot je pojasnil Virant, so bili glede kakršnihkoli omejitev pri zahtevah vračil presežka plač izraženi pomisleki tako v vladi kot na računskem sodišču. A bodo, kot pravi, sindikatom predstavili dodatne predloge in poskušali najti pravično rešitev. Po njegovih navedbah je namreč treba upoštevati na eni strani javnofinančni interes, da se preveč izplačane plače vrnejo, na drugi strani pa dati možnost uveljavljanja pravnih sredstev zoper ugotovitve nadzornih organov o nepravilnostih.
Medtem se na sindikalni strani pojavljajo ugibanja, zakaj je minister "požrl besedo". Nekateri se namreč sprašujejo, ali to ni morda posledica tega, da jim bo država morala izplačati tretjo četrtino odprave plačnih nesorazmerij.
Kot je razvidno iz besedila trenutnega predloga novele, je sicer bistvena sprememba ta, da bo moral javni uslužbenec vrniti preveč izplačano plačo le za obdobje zadnjih 12 mesecev pred prenehanjem izplačevanja previsoke plače in ne za celotno obdobje, ko je prejemal previsoko plačo.
Urejanje kvoruma bi lahko zapletlo odnose med sindikati
Pri urejanju kvoruma pa si vlada želi doseči dogovor in spremembe zato, ker se enoletni rok odločbe ustavnega sodišča izteče aprila 2014. Novela med drugim pristojnost za sklepanje kolektivne pogodbe za javni sektor na strani delojemalcev daje konfederacijam sindikatov, v katere se združujejo tudi reprezentativni sindikati javnega sektorja.
Kolektivne pogodbe za dejavnost in kolektivne pogodbe za poklic bi veljale za sklenjene, ko jih podpišejo vlada in večina sindikatov, ki so reprezentativni za dejavnost oziroma poklic, za katerega se sklepa kolektivna pogodba. Kolektivna pogodba za javni sektor pa bi bila sklenjena, ko jo na strani delojemalca podpiše toliko konfederacij, da zastopajo reprezentativne sindikate javnega sektorja vseh dejavnosti, za katere so določene plačne skupine (razen plačnih skupin za funkcionarje, poslovodne organe in spremljajoča delovna mesta) in katerih skupno število članstva, zaposlenega v javnem sektorju, presega 40 odstotkov vseh zaposlenih v javnem sektorju, za katere velja kolektivna pogodba za javni sektor.
Sindikalisti poudarjajo, da gre pri kvorumih za podpis in sklepanje kolektivnih pogodb za občutljivo vprašanje razmerij med sindikati. Celo več, kot je slišati, bi predlogi znali zaplesti odnose med njimi. Manjši in nepovezani sindikati si namreč ne želijo sprememb, ki bi dale več vpliva konfederacijam.
Nekateri so na drugi strani prepričani, da bi se reprezentativnost posameznih sindikatov morala periodično preverjati, predlagana novela pa bi lahko bolj jasno pokazala, koga in v kakšni meri posamezen sindikat v resnici zastopa. Predlog novele sicer govori o tem, da bi izpolnitev teh pogojev preverjalo ministrstvo, pristojno za sistem plač v javnem sektorju.
V noveli je predlagan tudi umik sedanje omejitve, da višina dodatkov za manj ugodne delovne pogoje ter dodatka za nevarnost in posebne obremenitve ne sme presegati 20 odstotkov osnovne plače. Po Virantovih besedah gre za uresničitev stavkovnega sporazuma s policijskima sindikatoma. Trenutna omejitev je tako ali tako sporna, je dodal, saj se lahko zgodi, da se določen del ur, opravljenih v takšnih pogojih (denimo v posebni policijski enoti) kar briše oziroma sploh ne plača.
Zahtevnejše soočenje vladno in sindikalno stran čaka prihodnje leto
Obsežnejša in tudi zahtevnejša pogajanja pa se bodo po vsej verjetnosti začela še pred pomladjo, najverjetneje februarja 2014. Kot je povedal minister, se bodo nanašala na ukrepe za obvladovanje plačne mase v letu 2015 in na dodatne spremembe zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi šle v smer poenostavitve in večje fleksibilnosti sistema. Gre za področje napredovanj in delovne uspešnosti.
O vladnih izhodiščih Virant sicer še ne želi govoriti, je pa dejal, da bo v letu 2015 ključno zmanjševanje števila zaposlenih v javnem sektorju. "Zelo verjetno bomo šli v intenzivnejše krčenje števila zaposlenih z naravnim odlivom, pa tudi z odpuščanjem zaposlenih, ki ne dosegajo pričakovanih delovnih rezultatov - odpoved iz razloga nesposobnosti," je navedel.
Pri teh usklajevanjih se lahko zgodi, da bo vlada plačno politiko v javnem sektorju želela opredeliti za daljše obdobje. Večina ukrepov zadnjega, majskega dogovora med vlado in sindikati namreč preneha veljati s koncem prihodnjega leta. Ob tem nekateri sindikalisti najbolj realno izhodišče vlade vidijo v možnosti, da bo želela podaljšati nazadnje dogovorjene ukrepe. Glede na njihova dosedanja stališča je namreč jasno, da na dodatno znižanje plač ne bodo pristali. Sicer pa bo v vsakem primeru, poudarjajo, veliko odvisno od tega, v kakšnih razmerah bo država prihodnje leto.