V delovni skupini so Igor Kaučič in Miro Cerar (oba profesorja na pravni fakulteti), Eva Ban in Damjan Tušar (oba iz službe vlade za zakonodajo) ter Bojan Trnovšek, Iris Jeglič in Anja Anzeljc (vsi trije z ministrstva za notranje zadeve). Skupino bo vodil minister za notranje zadeve Gregor Virant, njegova namestnica pa bo državna sekretarka na notranjem ministrstvu Renata Zatler, so sporočili po seji vlade.

Kot je po seji vlade novinarjem pojasnil Virant, je novela potrebna, ker je treba zakon uskladiti z ustavnimi spremembami referendumske ureditve. Po njegovih besedah bodo tudi temeljito razmislili o zaostritvi vstopnih pogojev za začetek postopka za razpis referenduma.

Zdaj je za začetek postopka za razpis referenduma potrebnih 2500 podpisov, zbranih na ulici. To bo treba po Virantovem mnenju zaostriti vsaj v smeri, da morajo biti podpisi overjeni na upravni enoti, verjetno pa bo treba tudi povečati zahtevano število podpisov.

Nekaj podobnega je sicer že predlagala NSi. Z novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi je pred časom predlagala, da bi bilo za začetek postopkov za referendum potrebnih 5000 overjenih podpisov, a njihov predlog v DZ ni dobil potrebne dvotretjinske podpore.

Po besedah Kaučiča, ki sicer uradno še ni seznanjen z današnjo odločitvijo vlade, da je imenovan v omenjeno skupino, je novela potrebna zaradi prehodne določbe ustavnega zakona, s katerim so bile izvedene spremembe ustave, in med drugim določa, da je treba zakon s spremembami uskladiti v šestih mesecih. Glede razmišljanj o zaostritvi pogojev za začetek postopka za razpis referenduma pa pravi, da gre pri tem predvsem za politično vprašanje. Sam sicer meni, da z zaostrovanjem ne bi smeli iti predaleč, "ker bomo sicer res ukinili referendum".

Spremembe ustave referendumske ureditve je sicer DZ sprejel maja letos, po njih pa lahko zakonodajni referendum zahteva samo še 40.000 volivcev, ne pa tudi tretjina poslancev in državni svetniki. Na referendumu se tudi ne sme odločati o nekaterih vprašanjih.

Spremembe uvajajo tudi model t. i. zavrnitvenega referenduma, po katerem je zakon na referendumu zavrnjen, če proti njemu glasuje večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti zakonu glasuje najmanj petina vseh volivcev.