Zvišani DDV bi lahko, če zdravstvo ne bo dobilo dodatnega denarja, pomenil zniževanje pravic za bolnike, se strinja minister za zdravje Tomaž Gantar. Zavzel se bo, da se vsaj 8,5-odstotni DDV, ki na primer velja za zdravila, ne bi zviševal, je napovedal. Če pri tem ne bo uspešen in če vlada ne bo prisluhnila rešitvam, ki so jih pripravili za povečanje prilivov v zdravstvo, bo razmislil o odstopu, je dal vedeti. »Če nam ne bo uspelo stabilizirati stanja in sprejeti predvidenih zakonov, nimam več moči, da bi lahko vplival na izboljšanje razmer v zdravstvu,« je dejal.
Razpravljati bi bilo treba kvečjemu o nižjem davku
Po njegovem so ocene, da bi lahko višji DDV zdravstvu odnesel okoli 15 milijonov evrov, realne. Strinja se tudi, da bi bilo treba odpreti razpravo o ničelnem davku na zdravila, čeprav ta možnost »ne bo z lahkoto sprejeta«. Višanju tega DDV pa Gantar znotraj vlade nasprotuje: »Zdravstvo je že četrto leto pod varčevanjem. Cene zdravstvenih storitev so se v tem času znižale tudi za več kot 18 odstotkov, že danes pa praktično ni več rezerve v zmanjševanju materialnih stroškov.« Če bi se DDV povišal, bi to občutili tudi pacienti, je opozoril. Dodal je, da tudi napovedani davek na sladke pijače ne sme biti namenjen zgolj polnjenju proračuna, ampak bi ga morali nameniti preventivi v zdravstvu.
Predloge nove zdravstvene zakonodaje, zlasti interventnih ukrepov, bo jutri predstavil koalicijskim partnerjem. Gantar je znova napovedal, da si želijo pravičnejšega plačevanja prispevkov, med drugim pa se zavzema za širitev plačevanja prispevkov na druge prihodke (doslej so omenjali zlasti honorarje, nagrade, sejnine, op.p.). Finančno ministrstvo temu trenutno ne nasprotuje, je dejal, želijo pa si izračune o vplivih teh predlogov na integralni proračun. »Glede na vse argumente, ki govorijo v prid izenačevanju prispevnih osnov, pa ne more biti samo vpliv na proračun glavni dejavnik, na osnovi katerega bo sprejeta odločitev,« je pristavil.
»Ni treba veliko, da se sistem zamaje«
Da zdravstvu nikakor ne bi smeli naprtiti še povišanja davkov, opozarjajo tudi v Združenju zdravstvenih zavodov. »S tem ukrepom se bodo materialni stroški povečali, saj jih bodo dobavitelji vračunali v svoje cene. Če se bo to res zgodilo, bomo zahtevali, da zdravstvena blagajna to prizna pri financiranju. Bojim pa se, da bo višji davek na koncu zdravstvene zavode le še dodatno ošibil«, je dejal direktor združenja Metod Mezek. Za zdravstvo bi morala po njegovem veljati ničelna stopnja davka, kakršno poznajo v tujini in ki so jo tudi v slovenskih bolnišnicah in zdravstvenih domovih že večkrat predlagali.
Tako upajo, da se bo Gantar znotraj vlade dvigu davka uspešno zoperstavil. »Očitno se drugi ministri ne zavedajo, kako občutljivo je zdravstvo. Spomnimo se samo jeseniške bolnišnice, ki ji je na začetku leta ključni dobavitelj ustavil dobave. Ni potrebno veliko, da se sistem zamaje. Ministrstvo za zdravje pripravlja interventne ukrepe, da bi pripeljali dodaten denar v zdravstvo, saj se je izkazalo, da je brez tega težko vzdrževati obstoječo raven. Teh ukrepov naj bi bilo za okoli 100 milijonov, v zdravstvenih zavodih pa menimo, da bo to premalo in bi potrebovali od 200 do 300 milijonov evrov. Ukrepi, ki naj bi jih zdaj sprejemala vlada, pa gredo ravno v nasprotno smer«, ugotavlja Mezek.
