Bratuškova je sicer minuli teden po seji vlade napovedala, da bodo nov paket ukrepov za konsolidacijo javnih financ predstavili med 20. in 25. septembrom. Kot je že pojasnila, se zaveda, da ukrepi ne bodo priljubljeni in deležni popolne podpore, a si želi, da bi se večina strinjala, da gre za ukrepe, ki Slovenijo peljejo naprej.
Za krpanje proračunske luknje ima sicer vlada še dober mesec dni časa, saj mora spremembe v DZ posredovati do 1. oktobra. Tako so danes le razpravljali o možnih rešitvah, vendar ministri ne pred ne po srečanju izjav niso želeli dajati. Uradnih informacij o tem, kakšne ukrepe bomo občutili državljani, torej za zdaj še ni.
Neuradno naj bi načrtovali dvoodstotno znižanje socialnih transferjev
Že nekaj časa pa je slišati, da naj bi vlada razmišljala o nekajodstotnih rezih na vseh področjih. Neuradno naj bi načrtovali dvoodstotno znižanje socialnih transferjev, v načrtu pa naj bi imeli tudi ukrep neusklajevanja vseh dohodninskih olajšav z inflacijo.
Predsednik koalicijske DeSUS Karl Erjavec vseskozi poudarja, da v stranki v nobenem primeru ne bodo pristali na znižanje pokojnin, kar naj bi vlada upoštevala, vendar pa naj bi kljub nasprotovanju DeSUS v igri ostajala možnost posega v letni dodatek oziroma regres upokojencev.
Vlada naj ne bi posegala v maso za plače
V skladu z majskim dogovorom ministra za notranje zadeve Gregorja Viranta s sindikati javnega sektorja naj bi vlada držala obljubo in naj ne bi posegala v maso za plače, ostaja pa zaveza vlade, da se bo zmanjševanje števila zaposlenih letos in prihodnje leto dosegalo s selektivno in restriktivno politiko nadomeščanja javnih uslužbencev, ki jim preneha delovno razmerje, ki pa v obdobju januar 2013-januar 2014 in januar 2014-januar 2015 ne bo preseglo enega odstotka.
Prav tako med že napovedanimi ukrepi na prihodkovni strani za zdaj ostaja davek na nepremičnine, vlada pa še vedno ni opustila ideje o uvedbi t. i. kriznega davka.
Za leto 2014 vlada odločena slediti ciljem iz programa stabilnosti
DZ je sicer proračun za leto 2014 sprejel decembra lani, ko je vlada še načrtovala, da bo uspela letos proračunski primanjkljaj znižati na 2,8 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) in v prihodnjem letu na 2,5 odstotka.
A je zaradi skokovite rasti primanjkljaja v prvih letošnjih mesecih z julijskim rebalansom zvišala najvišji dopustni primanjkljaj na 4,4 odstotka BDP, za leto 2014 pa je odločena slediti ciljem iz programa stabilnosti, ki so bili potrjeni na ravni EU, ter presežek odhodkov nad prihodki zajeziti pri največ treh odstotkih BDP.
