Po navedbah ministrstva se torej sodba nanaša na okoli 20 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju. Realizacija sodbe bi državo po ocenah ministrstva stala okoli 35 milijonov evrov.
Če bi z zahtevki za izplačilo tretje četrtine odprave nesorazmerij za omenjeno obdobje uspeli vsi zaposleni v javnem sektorju, ki so do izplačila tretje četrtine bili upravičeni - gre za veliko večino zaposlenih v javnem sektorju -, pa bi se javno-finančni odhodki povečali za več kot 170 milijonov evrov.
Glede veljavnosti sodbe je sicer slišati več razlag. Po mnenju nekaterih konkretna sodba daje pravico do izplačila tretje četrtine plač za nazaj le članom Sindikata državnih organov Slovenije (SDOS), ki je tožbo vložil. A po drugi strani bi lahko štela kot neke vrste vzorčna sodba, ki bi obveljala v vseh podobnih zahtevkih. Tudi glede na navedbe ministrstva je vprašanje, kako je s preostalimi zaposlenimi v javnem sektorju, kjer se kot delodajalec ne pojavlja država. Takšen primer so recimo občine.
Bratuškova sodbe ni komentirala, ker je ne pozna
Predsednica vlade Alenka Bratušek je v pogovoru za Radio Slovenija dejala, da sodbe podrobno ne pozna in je zato še ni komentirala. Izrazila je upanje, da se bodo s sindikati javnega sektorja uspeli dogovoriti glede mase plač in menila, da se zaposleni v javnem sektorju zavedajo, da je v kriznih razmerah nekaj treba storiti. Prav tako Bratuškova upa, da bodo rešitve iskali v dialogu, ne pa z grožnjami.
Kot so v odzivu na sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča pojasnili na ministrstvu, formalno pritožba zoper odločitev višjega sodišča ni možna, je pa možna zahteva za revizijo pod pogoji, ki jih določa zakon o pravdnem postopku.
Ker vlada meni, da so pogoji za vložitev revizije izpolnjeni, je državno pravobranilstvo vložilo izredno pravno sredstvo - revizijo, o kateri odloča Vrhovno sodišče. Slednje odločitve še ni sprejelo.
Ministrstvo spomnilo na odločitev prvostopenjskega sodišča
Na ministrstvu so v odzivu spomnili na odločitev prvostopenjskega sodišča, ki je upoštevalo argumente državnega pravobranilstva in odločilo v prid delodajalcu. Razumejo, da odločitev višjega delovnega sodišča temelji na dejstvu, da se stranki kolektivne pogodbe do 1. oktobra 2010, ko naj bi zapadlo plačilo tretje četrtine, nista uspeli dogovoriti o preložitvi tega izplačila.
Vendar pa hkrati menijo, da je nenavadno, da drugostopenjsko sodišče pri odločitvi ni upoštevalo dejstva, da sta se stranki kolektivne pogodbe nekoliko pozneje vendarle dogovorili o prestavitvi izplačila tretje četrtine, saj sta sklenili aneks št. 4 h kolektivni pogodbi za javni sektor.
"Ta je jasno določil voljo vladne strani in večine reprezentativnih sindikatov, da se tretja četrtina odprave nesorazmerja v osnovnih plačah začne izplačevati za mesec oktober, v letu, ki sledi letu, ko bo rast BDP presegla 2,5 odstotka," so zapisali na ministrstvu.
Aneks pričel veljati že novembra 2010
Omenjeni aneks, s katerim se je odložilo izplačilo tretje četrtine, je pričel veljati že 9. novembra 2010, navajajo na ministrstvu. V tem kontekstu pa je po njihovem nenavadno, da višje sodišče ni upoštevalo tega aneksa in da je odločilo, da je tretjo četrtino odprave nesorazmerja v osnovnih plačah treba izplačati za ves čas do uveljavitve zakona za uravnoteženje javnih financ, ki je nesorazmerja v plačah dokončno odpravil, torej od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012.
V sindikatih pa pravijo, da je sodišče sedaj le pritrdilo tistemu, na kar so sami opozarjali že ves čas. Po dveh letih pa je, kot je dejal sekretar SDOS Drago Ščernjavič, sodišče zdaj presodilo v korist njihovega zahtevka in da odločitev velja za vse javne uslužbence.
Tudi po "konservativni" oceni vodje koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janeza Posedija bi sodba državo lahko stala okrog 180 milijonov evrov. "Če pa k temu prištejemo še tisti znesek, ki bo zagotovo prišel na vrsto zaradi neustreznega izplačila regresa lani, ugotovimo, da tisti, ki v državi odloča oz. so odločali na tem področju, nima popolnoma nobenega odnosa do pravne države," je dodal.
Sodišče je sicer odločalo že na seji 25. januarja. Sodba, v kateri piše, da je torej država kršila kolektivno pogodbo za javni sektor s tem ko ni pravočasno realizirala odprave tretje četrtine plačnih nesorazmerij, pa naj bi bila udeležencem postopka znana že vsaj mesec dni in je pravnomočna.