Virant je med podatki, ki naj bi bili po novem javni, na današnji novinarski konferenci v Ljubljani omenil višino posojila in imena komitenta, osebe, ki je posojilo odobrila, in osebe, ki je podpisala posojilno pogodbo.
Predlog podpirata KPK in informacijska pooblaščenka
Besedilo predloga novele je po Virantovih besedah v koalicijskem usklajevanju, koalicija pa naj bi se o njem izrekla takoj po novem letu. Virant poudarja, da ga podpirata tako Komisija za preprečevanje korupcije kot informacijska pooblaščenka.
Notranji minister je prepričan, da pri zakonski spremembi ni ustavnopravnih zadržkov, saj gre za posojila, zaradi katerih bodo morali davkoplačevalci pokrivati t.i. bančno luknjo. Zakon bi bil po njegovih ocenah lahko sprejet že januarja.
Bančna tajnost za navadne državljane ostaja nedotaknjena
Ob tem Virant poudarja, da bančna tajnost za navadne državljane ostaja nedotaknjena. Razkrili naj bi se namreč le podatki o posojilih, zaradi katerih je nastal skoraj 4,8 milijarde evrov visok kapitalski primanjkljaj v bankah. Gre torej za tista slaba posojila, ki se bodo z bank prenesla na Družbo za upravljanje terjatev bank.
Poslanci SDS so sredi meseca z namenom razkritja odgovornosti tistih, ki so sodelovali v podeljevanju kreditov brez ustreznih jamstev, v parlamentarni postopek vložili predlog novele zakona o bančništvu. Ta v primerih, ko tečejo ukrepi za sanacijo, predvideva razkritje bančnih podatkov, ko bodo to zahtevali preiskovalni organi in DZ.
Predlog SDS gre v čisto drugačno smer
Virant je nedavno v oddaji Tarča na TV Slovenija ocenil, da gre predlog SDS »v čisto drugačno smer«, saj bi se v bankah lahko gledalo vse, tudi ostala posojila, to pa bi lahko gledale tudi parlamentarne preiskovalne komisije. V SDS se s to njegovo oceno ne strinjajo.
Vprašanje bančne tajnosti se pojavlja v preiskavah sumov nepravilnosti v slovenskih bankah. Organi pregona so bili nedavno kritični predvsem do največje banke v državi, NLB, saj naj bi se ta v preiskavah neupravičeno sklicevala na bančno tajnost. V NLB so sicer že večkrat poudarili, da so sami predlagali ustrezne spremembe zakonodaje na tem področju.
Vlada državo utirila na pravo pot
Virant sicer pričakuje, da bo vladna ekipa zapolnila izpraznjeni ministrski mesti, kakšnih drugih »rošad« v vladi pa po njegovem mnenju ne potrebujejo. Ministru za infrastrukturo in prostor iz vrst DL Samu Omerzelu zaupa do takrat, ko »se drži principa«, da njegova podjetja ne bodo poslovala s podjetji v državni lasti.
Minister za notranje zadeve je ocenil, da je vlada Slovenijo utirila na pravo pot, čeprav imamo še vedno velike težave. Pri tem izpostavlja visok javni dolg in delež brezposelnih.
Med uspehi oz. »plusi« iztekajočega se leta je Virant danes najprej izpostavil »očiščenje« Slovenije na različnih področjih, zapis fiskalnega pravila v ustavo, pridobitev jasne slike o bančni luknji in ukrepe za sanacijo bank. Ob tem priznava, da je cena za sanacijo bank žal visoka, saj jih bomo sanirali z davkoplačevalskim denarjem.
Vztrajali bodo, da višanja davkov ne bo
Prvak DL izpostavlja še boj proti sivi ekonomiji ter uspešen pregon gospodarskega kriminala in korupcije. Glavno zaslugo za to ima po njegovem mnenju policija, ki pa ima tudi polno podporo politike, tudi v primeru kadrovske krepitve Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU).
Je pa DL nezadovoljna z davkom na nepremičnine, saj bi sredstva, ki se bodo iz tega naslova stekla v proračun, ta stranka raje pridobila z drugimi ukrep.
V prihodnjem letu bo DL, kot napoveduje njen predsednik, vztrajala pri tem, da vlada ne bo višala prispevkov in davkov oz. ne uvajala novih. Pri tem stališču vztraja tudi glede prispevkov v zdravstvu, saj meni, da obstaja manevrski prostor pri cenah za zdravila in medicinske pripomočke.
Pričakuje razčiščenje okoliščin projekta Teš 6
DL še pričakuje, da se bo nadaljevalo t. i. očiščenje Slovenije, pri čemer nameravajo okrepiti NPU, da bi lahko razbili korupcijske mreže na vseh področjih. Kot eno ključnih vprašanj prvak DL izpostavlja vprašanje odvzema protipravno pridobljenega premoženja in premoženja neznanega izvora.
Ob pogledu v prihodnje leto je sicer izpostavil še spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva in razmislek o znižanju kakšnega davka, na primer pri obremenitvi dela, pa tudi debirokratizacijo. Pričakuje tudi, da bodo razčistili okoliščine projekta Teš 6, pri čemer predlaga revizijo projekta.