Virant tako ocenjuje, da bodo prihodnji teden na ustavni komisiji ustavno spremembo podprli in jo poslali v odločanje DZ. Predlog odraža stališča strokovne skupine, upoštevajoč zlasti pripombe in zahteve SD glede omejitve referendumskega odločanja o človekovih pravicah in svoboščinah.
Referendum kot resen institut neposredne demokracije
Po Virantovih ocenah bi ga lahko obravnavali že na januarski seji DZ, drugo fazo postopka pa bi lahko izpeljali februarja.
Spremembe gredo v smer, da se iz referenduma naredi "en resen institut neposredne demokracije", je dejal Virant. Referendum je namreč danes po njegovem mnenju v veliki meri sredstvo za medsebojna politična obračunavanja.
Po predlogu referendum ne bi bil dopusten o: zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč; zakonih o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter o zakonu, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna; zakonih o ratifikaciji mednarodnih pogodb in zakonih, ki odpravljajo neustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo neustavnost.
Zavrnitveni referendum
Namesto kvoruma za veljavnost referenduma bi imeli zavrnitveni referendum. Zakon bi bil na referendumu zavrnjen, če bi proti njemu glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da proti glasuje najmanj četrtina vseh volivcev. To bi po Virantovih besedah trenutno predstavljalo okoli 428.000 volilnih upravičencev.
Sicer pa bi po predlogu možnost zahteve referenduma ostala le še v rokah volivcev, medtem ko te možnosti ne bi imeli več poslanci in DS.
Glasovi celotne koalicije in SD bi zadostovali za sprejem ustavne spremembe tudi brez največje opozicijske stranke. Vodja poslanske skupine PS Jani Möderndorfer je namreč dejal, da je treba resno razmisliti o predlaganih rešitvah. Kot pomembno dejstvo je izpostavil odločitev ustavnega sodišča glede zahtev za referendum o zakonu o slabi banki in zakonu o državnem holdingu. "Ne glede na to, ali ustavo spreminjamo ali ne, je referendum v tej državi težko izvesti," je dejal in ocenil, da se "nam zato v resnici nikamor več ne mudi".
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je pojasnil, da stranka podpira rešitve strokovne skupine in tudi zadnji predlog. Po mnenju SDS je smiselno, da referendumsko ureditev omejijo in da "stvar postavimo na višjo raven". Tanko ocenjuje, da so blizu zadostni podpori tem ustavnim spremembam.
Predlog sledi pričakovanjem SD
Stališča PS o tem težko komentira. Vendar pa nezadovoljstvo z odločitvijo ustavnega sodišča po njegovem ne more biti temeljna podlaga za to, da bi blokirali rešitve, s katerimi bi izboljšali ustavno ureditev.
Vodja poslanske skupine SD Janko Veber je pojasnil, da predlog sledi pričakovanjem SD. Poudaril pa je, da je treba ustrezno prilagoditi tudi zakon o referendumu in ljudski iniciativi, ki bi se navezal tako na spremembo ustave kot na ureditev vstopnih pogojev za referendum. Osnutek zakona bi bilo smiselno po njegovem pripraviti vzporedno z ustavno spremembo. Kot je še pojasnil, so se danes med drugim dogovorili, da strokovna skupina preuči možne načine izvajanja varovanja človekovih pravic.
Koalicija je sicer na predlog NSi v parlamentarni postopek že vložila novelo zakona o referendumu in ljudski iniciativi, s katero predlaga, da bi bilo za začetek postopkov za referendum potrebnih 5000 overjenih podpisov. Toda za to nima potrebne dvotretjinske večine.
Virant je pojasnil, da bodo po sprejetju ustavne spremembe morali prenoviti cel zakon o referendumu, ko bi lahko razmišljali tudi o vstopnih pogojih za zahtevo referenduma.
Teh ustavnih sprememb ne more doleteti podobna usoda kot je fiskalno pravilo
Pravnik Igor Kaučič je sicer danes po Virantovih besedah v razmislek dal rešitev, da bi zbiranje podpisov po vzoru nekaterih držav opravili v enem dnevu. Odprli bi določena volišča, denimo na sedežih okrajnih volilnih komisij, volivci pa bi lahko izrazili podporo referendumu.
Predsednik DZ je ocenil še, da teh ustavnih sprememb ne more doleteti podobna usoda, kot je fiskalno pravilo.
