Vlaj je zelo kritičen do položaja županov, ki je po njegovih besedah pravno in dejansko premočan. Vsaka sprememba zakona o lokalni samoupravi je namreč pooblastila županov še okrepila, tako da imajo sedaj ne samo izvršilno, ampak tudi predlagalno funkcijo, poleg tega so predstojniki občinskih uprav in vodijo seje občinskega sveta. Vlaj tako ugotavlja, da je položaj županov pri nas najmočnejši v Evropi, ureditev pa tudi ni v skladu z evropsko listino lokalne samouprave.
Na lokalni ravni so tako problemi javne etike zelo odprti, kažejo pa se tudi v pojavih korupcije, nepotizma, klientelizma in pri javnih naročili, meni Vlaj. Poleg spremembe zakonodaje rešitev vidi v tem, da bi občine sprejele posebne kodekse etike upravljanja občine. V njih bi se predvsem zavzeli za pravila igre, kodeks pa bi občine lahko prilagodile svojim razmeram.
Ob kodeksu pa bi bilo treba pregledati tudi pooblastila, ki jih imajo župani, ter vpeljati sankcije za nemoralno in nezakonito ravnanje občinskih funkcionarjev. Ob tem opozarja na predlog Sveta Evrope, da naj bi v državah, kjer župane volijo neposredno, imel občinski svet enkrat v mandatu možnost odpoklica župana. Po Vlajevih besedah je namreč absurdno, da je župan tako zaščiten in lahko ves mandat počne stvari, ki so evidentno neetične ali celo kaznive.
Na očeh predvsem mestne občine
V javnosti sicer najbolj odmevajo neetična ravnanja v velikih, zlasti mestnih občinah, a Vlaj se ob tem sprašuje, kaj se dogaja v manjših. Poudarja, da ne trdi, da vsi župani delujejo neetično, a pregleda, kaj se dogaja v majhnih občinah, nima nihče. Opozarja še, da ljudje celotni javni sektor presojajo po tem, kar se dogaja na lokalni ravni, in če tam izgubijo zaupanje v delo izvoljenih funkcionarjev in uprave, tako presojajo celotno javno upravo.
Glede na zadnje dogodke v mariborski občini pa Vlaj meni, da bi moral tamkajšnji župan Franc Kangler odstopiti s funkcije.
Zakon o lokalni samoupravi sicer razrešitev župana predvideva le v primeru, če ta ne izvršuje odločb ustavnega sodišča ali pravnomočnih odločb sodišča, pristojnega za upravne spore. V takšnem primeru o razrešitvi odloča državni zbor na predlog vlade.
Županu, podžupanu ali članu občinskega sveta pa preneha mandat le v primeru, če je pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora, daljšo od šest mesecev. Zakonodaja pa ne predvideva sankcij za druga neetična ali nezakonita dejanja.
Cerar: Sodišča županom prisojajo premile kazni
A pravnik Miro Cerar tudi opozarja, da sodišča županom za zlorabo funkcije prisojajo premile, pogojne kazni. "Sodišča bi se morala zamisliti nad lastno prakso. Pri tem namreč ne gre za nekoga, ki je navaden državljan, ampak za javnega funkcionarja. Če slednji zlorabi javno funkcijo ali stori kakšno drugo kaznivo dejanje, ki ima podoben pomen, in ga izrazito kompromitira, potem bi morala sodišča pokazati neko višjo mero strogosti. Gre namreč za ljudi, ki morajo biti zgled drugim," je dejal. Tudi sicer se mu zdi sodna praksa na tem področju mila in bi jo bilo treba po njegovem prepričanju spremeniti.
Na drugi strani so po besedah Cerarja župani tisti, ki imajo v sebi premalo etike, da bi takrat, ko so kompromitirani, sami podali odstop. "To kaže na zelo nizko etično zavest tako župana, kot vseh tistih okoli njih, denimo v stranki ali na občini, ki ne izvajajo zadosti pritiska, naj se tak župan umakne. Gre namreč za osebo, ki je javno kompromitirana ter ne more biti zgled in motor razvoja v občini," pravi Cerar. Ob tem dodatno ugotavlja, da je etična zavest v naši družbi padla pod "vse običajne standarde".
