Več kot 25.000 prebivalcev Slovenije, državljanov tedanjih republik SFRJ, je z izbrisom izgubilo nekatere socialne pravice, mnogi so morali zapustiti Slovenijo, nekateri pa so bili iz nje tudi prisilno odstranjeni.

Kot so zapisali na Mirovnem inštitutu, je v nekdanji skupščini zmanjkal samo en poslanski glas v podporo dopolnilu, ki bi preprečil izbris, Svet za varstvo človekovih pravic pa je že v zgodnjih devetdesetih letih o krivicah, povzročenih z izbrisom, obvestil najpomembnejše slovenske voditelje in zahteval njihovo odpravo.

Evropsko sodišče je sicer že leta 2010 Sloveniji naložilo sprejem posamičnih in splošnih ukrepov, predvsem ustrezne zakonodaje in izdajo dovoljenj za stalno prebivanje z retroaktivnim učinkom. Istega leta je bil v Sloveniji sprejet zakon, v skladu s katerim lahko izbrisani vložijo prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje v RS najkasneje do 24. julija letos.

Odbor ministrov 47 članic Sveta Evrope bo med 5. in 7. marcem pregledal izvajanje odločb Evropskega sodišča za človekove pravice, med njimi tudi odločbe glede izbrisanih v Sloveniji.

Načrt vlade, kako izplačati odškodnine izbrisanim, je po nedavnem obisku evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu komentiral odvetnik izbrisanih Andrea Saccucci. Eden njegovih poudarkov je, da bodo morali tudi slovenski davkoplačevalci zahtevati denar od tistih, ki so povzročili izbris.

Žrtve izbrisa zahtevajo kazenski pregon odgovornih za izbris

Civilna iniciativa izbrisanih aktivistov je na današnji skupščini sprejela sklepe, ki jih bodo za rešitev problematike predlagali vladi. Med drugim zahtevajo kazenski pregon za tiste, ki so izbris zakrivili in ga kasneje tudi legitimirali, ter delavske in socialne pravice. Rok za povrnitev statusa po mnenju iniciative ne bi smel bil časovno omejen.

Med drugim je bilo na skupščini, ki je sicer na dan 21-letnice izbrisa, slišati tudi razpravo o tem, od katerega predstavnika oblasti bodo zahtevali uradno opravičilo za izbris. Omenjalo se je predvsem premiera Janeza Janšo, notranjega ministra v času izbrisa Igorja Bavčarja in takratnega državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Slavka Debelaka.

Na koncu so se prisotni strinjali, da bi se jim v imenu države moral opravičiti predsednik državnega zbora, saj je "nenazadnje zakon potrdil prav parlament".

Blaž Kovač iz Amnesty International Slovenija je po koncu skupščine razložil, da so oblasti do konca junija dolžne pripraviti odškodninsko shemo za odpravo krivic žrtvam izbrisa. "Pri tem je najbolj zaskrbljujoče to, da razen akcijskega načrta ostale dokumente oblasti skrivajo. Označile so jih s stopnjo zaupnosti, kar je zelo nenavadno glede na to, da se pogovarjamo o odpravi kršitev človekovih pravic."

Kovač je poudaril še, da prava posledica izbrisa ni samo v denarni odškodnini, ampak tudi v celovitih ukrepih reintegracije, vprašanja nastanitve in podobno. "Finančni vidik je samo eden izmed mnogih in se prepogosto politično zlorablja," še meni.