Idejni vodja projekta smučišča Boštjan Čokl iz podjetja MPM Engineering je samo v torek sprejel preko 20 lastnikov zemljišč, ki so prišli overoviti podpise na služnostnih pogodbah za uporabo njihovih zemljišč za smučarske proge. "S tistimi, ki pogodb še niso sklenili, bomo nadaljevali razgovore in računam, da bomo v dveh tednih prišli do konca tega procesa," je povedal Čokl.
Opozoril pa je tudi na problem treh ali štirih lastnikov zemljišč za traso žičnic. Nekateri zahtevajo višje odškodnine od ponujenih, četudi jim je Čokl ponudil osemkratnik državnega izračuna o primerni višini odškodnine. "Hoteli smo namreč hitro in učinkovito zaključiti zadeve. Mogoče je bila to naša napaka, saj so sedaj nekateri dobili apetite in bi radi dobili 80-kratno odškodnino, kar pa žal ne gre, saj nobena kalkulacija tega ne prenese," je izpostavil.
"Ponujena odškodnina je zelo primerna in noben lastnik ne bo ničesar izgubil," je prepričan tudi eden izmed lastnikov Stanko Hodnik, ki je v torek podpisal pogodbo. Zaveda se, da je novo smučišče prihodnost Bohinja. "Smo pa Bohinjci malo posebni ljudje in nas je treba na takšne stvari bolj počasi pripraviti," je priznal.
Bohinjce je v sodelovanje z investitorjem v ponedeljek skušal prepričati tudi župan Franc Kramar, ki jim je predstavil izračune učinkov projekta. Opozoril je, da bi bilo novo smučarsko središče rešitev za bohinjski turizem, ki se po zaprtju številnih hotelov in smučišča na Kobli spopada z velikimi težavami.
Novo smučišče bi bilo pomembno tudi za Bled in celotni turizem zgornje Gorenjske, sta prepričana direktor Turizma Bohinj Klemen Langus in direktorica Turizma Bled Eva Štravs Podlogar. Zimski turizem mora v Bohinju dobiti nazaj svojo veljavo, hkrati pa bi nov center s poletno ponudbo prinesel dodano vrednost tudi v drugih obdobjih leta," je prepričan Langus.
Za izgradnjo 50 milijonov evrov vrednega centra, ki je trenutno največja investicija v smučišča v Evropi, je MPM Engineering že lansko poletje pridobil okoljevarstveno in naravovarstveno soglasje, avgusta pa mu je vlada podelila tudi koncesijo. Tako bi smučišče lahko zagnali že pred koncem lanskega leta, vendar se je pojavil problem posameznih lastnikov zemljišč.
Zato je bil investitor primoran izgradnjo smučišča že prestaviti za leto dni. Sedaj Čokl v kratkem pričakuje soglasje Zavoda za gozdove Slovenije za sečnjo, da bodo lahko po segmentih začeli s čiščenjem terena in odvoza lesa, saj je treba skupaj urediti skoraj 60 hektarov smučišč. Trenutno sledijo terminskemu planu, po katerem bi lahko smučarski center zagnali letošnjega decembra.
Če z vsemi lastniki ne bi uspeli skleniti pogodb, bi se v skrajni sili poslužili postopka razlastitve. "Projekt pa nikakor ni ogrožen in ga bomo absolutno izpeljali, saj je bilo vloženega že preveč dela in denarja," je poudaril Čokl, ki lastnike nagovarja, naj na smučišče gledajo kot na investicijo v infrastrukturo, ki bo ostala kraju in bo prinašala kruh njim in njihovim otrokom. Že samo na smučišču bo delo našlo 40 redno zaposlenih in še 30 do 40 honorarnih delavcev.
Če projekta ne bi uspeli izpeljati, pa bi to pomenilo eksistenčno gledano nazadovanje Bohinja za vrsto let nazaj, je opozoril župan. "Brezposelnost bi naraščala, poleg tega ne bi bilo novih produktov in razvoja kraja z infrastrukturnimi projekti. To bi vodilo v zapuščanje mladih in bojim se, da bi Bohinj v prihodnje postal mesto mrtvih duš," je izpostavil Kramar.
