V začetku tega tedna so se pogajalci vlade in sindikatov javnega sektorja po več kot mesecu dni intenzivnih pogajanj uspeli dogovoriti o ukrepih, s katerimi se bo poseglo v plačno maso javnega sektorja. Dogovor in stavkovni sporazum so parafirali v torek, vlada pa je dokumente potrdila v četrtek in za podpis obeh dogovorov pooblastila vodjo vladnih pogajalcev, ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta.

Število podpisnikov bo znano v ponedeljek

O podpisih se zdaj odločajo tudi posamezni reprezentativni sindikati. Število podpisnikov bo dokončno znano v ponedeljek. Za sam dogovor sicer ni zakonsko opredeljeno, koliko sindikatov ga mora podpisati, da ta velja za vse, a ker bodo ključne rešitve iz dogovora morali uveljaviti skozi spremembo kolektivne pogodbe, za pogajalce šteje isti kvorum, ki določa potrebno večino podpisov. Tudi sodišča so v zadnjih odločitvah o regresu za leto 2012 navajala, da ima tak dogovor naravo kolektivne pogodbe.

Kvoruma za doseg večine za spremembo kolektivne pogodbe pa sta dva. Po prvem, ki ima prednost, je za potrditev sprememb potreben podpis vlade in večine sindikatov, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja. Če dogovora po tem kvorumu ni mogoče doseči, pa zadostujejo podpisi vlade in sindikatov najmanj štirih različnih dejavnosti javnega sektorja, katerih skupno število članstva presega 40 odstotkov zaposlenih, za katere velja kolektivna pogodba. V številkah bi to pomenilo okrog 65.000.

Če bo Sviz podpisal, lahko vlada računa na sklenitev dogovora

Nekateri sindikati, večinoma s področja sociale in zdravstva, so se odločali že ta teden in potrdili pristop k podpisom, mnogi pa bodo odločitev sprejeli v ponedeljek. Med njimi je tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz). Ta ima največ, okoli 39.000 članov, ki se lahko o tem opredeljujejo do ponedeljka.

Če se člani Sviza odločijo za pristop k podpisu, vlada po vsej verjetnosti lahko računa na sklenitev dogovora in sporazuma. Če pa se v Svizu odločijo nasprotno, kar po besedah glavnega tajnika Branimirja Štruklja ni izključeno, je vprašanje, kaj bi naredili drugi sindikati. Nekateri namreč čakajo ravno na odločitev Sviza.

Drugi kvorum potrebne večine brez Sviza namreč ni mogoč, medtem ko bi bil prvi teoretično možen, a bi to pomenilo, da je tako rekoč polovica javnega sektorja proti in je vprašanje, kaj bi v tem primeru naredila vlada. V sindikate je namreč po Štrukljevih ocenah včlanjenih med 80.000 in 90.000 javnih uslužbencev, kar pomeni, da jih skoraj polovica pripada Svizu.

Proti so zdravniki, zobozdravniki in novinarji

Je pa že znano, da dogovora ne bodo podpisali sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides in oba policijska sindikata.

Tudi Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS Slovenija je sklenila, da Sindikat novinarjev Slovenije ne bo pristopil k podpisu dogovora in stavkovnega sporazuma. Vlada je sicer upoštevala njihova pričakovanja in predlagala dvig rtv-prispevka nazaj na 12,75 evra, kolikor smo plačevali pred letošnjim znižanjem, zato so v koordinaciji sindikatov sklenili, da se stavkovne aktivnosti zaključijo.

Pod vprašajem je tudi ponedeljkova odločitev Sindikata slovenskih diplomatov, a je pričakovati, da k podpisu tudi oni ne bodo pristopili.

Zadržke imajo še v Sindikatu poklicnih gasilcev in Sindikatu ministrstva za obrambo (Mors), s katerimi se bo v ponedeljek zjutraj sestal minister za obrambo Roman Jakič. Po besedah predsednika sindikata Mors Darka Milenkoviča je vse odvisno od tega sestanka. Zahtevajo namreč umik uredbe o plačilu pripadnikov Slovenske vojske na misijah oz. delu v tujini in dogovor o kolektivni pogodbi za dejavnost obrambe in zaščite. Če ne bodo sklenili pisnega dogovora z roki in cilji, tudi dogovora o varčevalnih ukrepih ne bodo podpisali, je napovedal.

V ponedeljek podpisi, v torek obravnava v DZ

Ob dogovoru o dodatnih ukrepih na področju plač za letos in prihodnje leto ter stavkovnem sporazumu, ki razrešuje sindikalne zahteve, so se vladni in sindikalni pogajalci dogovorili tudi o spremembah zakona o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014. V njih med drugim uveljavljajo dvig rtv-prispevka in davka na dodano vrednost ter spremembe v smeri večje fleksibilnosti pri prerazporejanju materialnih stroškov, prelagajo napredovanje javnih uslužbencev na prihodnje leto, določajo višino regresa za javne uslužbence in funkcionarje prihodnje leto ter urejajo izplačilo razlike zneska za letni regres za lani na podlagi sodnih odločb. Obravnava je v DZ predvidena za v torek.

Isti dan bodo poslanci na mizi imeli tudi predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bo prinesla novo plačno lestvico z manjšimi razlikami med posameznimi plačnimi razredi. Plače bi se vsem javnim uslužbencem znižale najmanj za pol odstotka, nato pa bi se znižanje plač povečevalo progresivno, do največ 4,86 odstotka.

Vlada predlaga tudi noveli zakona o sodniški službi ter zakona o državnem pravobranilstvu tako, da bodo rešitve veljale tudi za sodnike in pravobranilce. Tudi to naj bi poslanci obravnavali v torek.

Preostale ukrepe bi vnesli v kolektivne pogodbe. Anekse h kolektivnim pogodbam za javni sektor, za negospodarske dejavnosti ter dejavnosti in poklicev naj bi tako v ponedeljek parafirali sindikati in pristojni ministri. Nato gredo zakonske spremembe pred poslance in če jih ti sprejmejo, bodo sindikati v sredo kolektivne pogodbe še podpisali.

Vlada bi jim v primeru kršenja dogovora plačala stavko

Med drugim naj bi v kolektivne pogodbe zapisali za sindikate ključne izpogajane elemente: obveznost države, da do konca leta 2014 ne posega več v plače, da se plačna lestvica z letom 2015 vrne na sedanjo višino in da jim bo vlada v primeru kršenja dogovora plačala stavko.

Pogajalci so dosegli tudi dogovor o nižjih vplačilih za dodatno pokojninsko zavarovanje - med 20 in 30 odstotkov premije do konca leta 2014. Dodatek za akademski naziv bi znižali za 50 odstotkov, predvideno pa je tudi znižanje nadomestila za bolniško odsotnost za prvi mesec z 90 na 80 odstotkov ter zmanjšanje števila zaposlenih v prihodnjem letu za en odstotek. Ukrepi bi začeli veljati s 1. junijem.