Vodič po reformi trga dela: Več fleksibilnosti pa tudi več varnosti

Poenostavitev postopkov zaposlovanja in odpuščanja

Reforma poenostavlja vročanje in obrazložitev odpovedi, prav tako disciplinski postopek. Odpoved pogodbe o zaposlitvi bo po novem možna tudi med poskusnim delom. Pri ukinitvi delovnega mesta iz poslovnih razlogov delodajalec zaposlenemu ni več dolžan zagotoviti drugega delovnega mesta oziroma mu omogočiti prekvalifikacije ali dokvalifikacije. Pri odpovedih večjemu številu delavcev bodo kriterije lahko določala tudi podjetja.

Delodajalcem v zasebnem sektorju ni treba več prijavljati prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje, še naprej pa to morajo narediti delodajalci v javnem sektorju in podjetja v večinski državni lasti.

Tatjana Čerin, Gospodarska zbornica Slovenije (GZS): Te spremembe so zelo dobrodošle. Gre za administrativno olajšanje, ki zmanjšuje možnosti pravnih napak in s tem sodnih postopkov.

Večja notranja prožnost

Če bo delovno mesto ogroženo ali pa bo potrebno nadomeščanje, je po novem možno delavca za največ tri mesece napotiti na drugo ustrezno delovno mesto (enaka raven oziroma vrsta izobrazbe). Delodajalci z do 10 zaposlenimi bodo lahko v takšnih primerih delavca napotili na tako imenovano primerno delovno mesto, ki je lahko za eno stopnjo nižje od njegove izobrazbe. Zaposleni je lahko na »čakanju na delo« največ 6 mesecev, v tem času pa prejema 80 odstotkov plače.

Tatjana Čerin: Spremembe so še zlasti ugodne za delodajalce, ki imajo težave z naročili in v določenih obdobjih ne potrebujejo vseh delavcev. Poleg tega bodo lahko v primeru povečanega obsega dela delavce lažje prerazporejali.

Nižje odpravnine

Delavec, ki je bil zaposlen od enega do deset let (prej pet let), bo prejel odpravnino v višini ene petine osnove za vsako leto dela. Osnova za izračun odpravnine je povprečna mesečna plača, ki jo je prejel delavec v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo. Četrtina osnove bo pripadla delavcu, ki je bil zaposlen od 10 do 20 let (prej od pet do 15 let), tretjina osnove pa tistemu, ki je bil zaposlen več kot 20 let (prej 15 let). Do odpravnine ob upokojitvi so upravičeni le še tisti, ki bodo pri zadnjem delodajalcu zaposleni vsaj pet let.

Tatjana Čerin: Nižje odpravnine prinašajo delodajalcem nižje stroške. Spremembe niso radikalne, je pa vsak prihranek dobrodošel.

Krajši odpovedni roki

Odpovedni roki bodo za zaposlene do enega leta znašali 15 dni, do dveh let 30 dni. Za vsako nadaljnje leto zaposlitve bo delavec upravičen do dveh dodatnih dni, a največ do 60 dni. Tisti, ki so bili pri zadnjem delodajalcu zaposleni več kot 25 let, so upravičeni do 80-dnevnega odpovednega roka (prej 120 dni).

V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je po novem odpovedni rok za zaposlene do enega leta 15 dni, za ostale pa 30 dni. Delavec se mora na zavod za zaposlovanje prijaviti že v času odpovednega roka in aktivno iskati zaposlitev. Čas, ki ga delavec porabi za iskanje nove zaposlitve, bo delavcu krila država.

Tatjana Čerin: Krajši odpovedni roki pomenijo prihranek pri stroških dela. Žal smo na koncu pogajanj prišli pri zaposlenih z več kot 25 leti delovne dobe na 80 dni, vendar pa jih bo v kolektivnih pogodbah možno znižati do 60 dni.

Zvišanje starosti, ki opredeljuje starejšega delavca

V varovano kategorijo pred odpovedjo so uvrščeni starejši od 58 let (ne več 55) oziroma tisti, ki jim bo do upokojitve manjkalo le pet let.

Tatjana Čerin: Pričakujemo lahko spremembe kolektivnih pogodb, v katerih bodo delodajalci želeli uveljaviti nova določila ZDR in s tem zvišati varovano starost. Dokler pa se kolektivne pogodbe ne spremenijo, veljajo sedanja enaka določila.

Uvajanje začasnih in občasnih del za upokojence

Upokojenec lahko dela največ 60 ur v mesecu, in sicer pri različnih delodajalcih skupaj. Ne sme biti plačan manj kot 4,20 evra na uro, v enem letu pa ne sme zaslužiti več kot 6300 evrov.

Pri delodajalcu z do 10 zaposlenimi lahko upokojenci opravijo največ 100 ur na mesec, pri tistem z več kot 100 zaposlenimi pa 1050 ur. Izjeme veljajo za nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, in za tiste z več kot 1250 zaposlenimi. Davčna obremenitev je 25-odstotna.

Tatjana Čerin: Novost zelo pozdravljamo, saj je pri nekaterih dejavnostih, zlasti v prometu, turizmu in storitvenih dejavnostih, pogosto velika potreba po začasnem nadomeščanju zaposlenih.

Omejevanje agencijskega dela s kvotami

Podjetje ima lahko med svojimi zaposlenimi le četrtino agencijskih delavcev, v to kvoto pa ne sodijo tisti, ki so pri agenciji zaposleni za nedoločen čas. Mali delodajalci so iz omejitve izvzeti. Za plačilo agencijskim delavcem je poleg agencije odgovoren tudi najemnik delavcev.

Lilijana Dolenc, Hella Saturnus: V podjetju zaposlujemo 40 odstotkov agencijskih delavcev. To je nujno, če hočemo ostati konkurenčni. Še zlasti ker avtomobilska industrija zahteva potrebno prožnost. Z agencijami bomo poskušali najti ustrezne rešitve za ta problem.

Omejevanje sklepanja pogodb za določen čas

Tudi zaposleni za določen čas so upravičeni do odpravnine. Poleg tega bo moral delodajalec, ki bo zaposlil delavca za določen čas, plačati petkrat višji prispevek za brezposelnost kot doslej. Za delavca, ki bo zaposlen za nedoločen čas, delodajalcu tega prispevka sploh ne bo treba plačati.

Janez Posedi, Pergam: Na tak način se bo zmanjšala segmentacija na trgu dela. Ko bodo na voljo nova delovna mesta, pa lahko tudi pričakujemo, da se bo povečal delež zaposlitev za nedoločen čas.

Nadomestila za brezposelnost

Do nadomestila so upravičeni tudi mlajši od 30 let, ki so bili v zadnjih dveh letih zaposleni vsaj šest mesecev. Denarno nadomestilo bodo lahko prejemali dva meseca, osnova pa bo povprečna plača v zadnjih petih mesecih. Tisti, ki ostanejo brez zaposlitve do dve leti pred upokojitvijo (doslej eno leto), bodo upravičeni do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Janez Posedi: V tem vidimo predvsem prispevek k večji socialni varnosti zaposlenih.