Evropska komisija želi z novo uredbo o rastlinskem razmnoževalnem materialu kmetom in vrtičkarjem predpisati uporabo enotnih semen. Stare in redke sorte skoraj nimajo možnosti, da bi dobile dovoljenje, njihovo gojenje, četudi v zasebnem vrtu, bo kaznivo. Kmetje bodo smeli prodajati samo uradno dovoljena semena, in če se bo izteklo po načrtih komisije, ne bodo smeli svojega pridelanega semena niti podariti več.
Nadzor v rokah multinacionalk
Tako nacionalne in evropske institucije opozarjajo številne slovenske in evropske nevladne organizacije in iniciative. Pri tem poudarjajo: »Cilj je nadzor celotne proizvodnje živil prek nekaj velikih koncernov. Že danes se majhne pridelovalce s pomočjo prijav Monsanta in podobnih družb prisiljuje, da kupujejo izključno njihova semena. V prihodnosti zdaj grozijo tudi upravne kazni. Potrošnik odslej ne bo imel skoraj nobene izbire, kaj bo pristalo na njegovem krožniku.«
Kot so namreč zapisali aktivisti, starih in redkih sort semen, ki so se vzgajale in prodajale v majhnih količinah, doslej ni bilo treba registrirati. Z novo uredbo naj bi to postalo obvezno, toda zaradi nepremagljivih birokratskih in finančnih ovir, ki jih za male pridelovalce predstavlja postopek odobritve semenske sorte, se mnoge konvencionalne sorte zelenjave in žita ne bodo več pridelovale. Tudi dekan mariborske fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede dr. Mario Lešnik je v enem od protestnih pisem opozoril, da je uredba osnovana zgolj na sistemu registracije sort in certificiranja procesa razmnoževanja, ki v svoje ospredje postavlja metodo testiranja in manipulacije s pogoji, ki jih številni vzdrževalci avtohtonih sort semen ne morejo izpolniti. »Sprejetje omenjene uredbe pomeni ogrožanje izmenjave in vzdrževanja semen avtohtonih sort, s tem pa posledično izumrtje avtohtonih sort semen. Ogrožen je tudi razvoj ekološkega kmetijstva. Predlagan sistem lahko prek monopola velikih tujih podjetij pripelje do popolne tuje prevlade nad semeni, kar ogroža biodiverzitetno in prehransko neodvisnost Slovenije. Predlagani sistem nima predvidenih alternativnih podsistemov za izmenjavo razmnoževalnega blaga rastlin, ki ne izhaja iz certificirane industrijske pridelave. Prav tako v Sloveniji trenutno nimamo dovolj učinkovitih sistemskih mehanizmov za nevtralizacijo negativnih učinkov uredbe. Predlagan sistem pomembno omejuje pravico in legitimnost ljudem, da razpolagajo z naravno dobrino, semeni, ki ni nič manj pomembna kot voda, zrak in zemlja,« je zapisal dr. Lešnik.
Ministrstvo podprlo uredbo
Toda na ministrstvu za kmetijstvo in okolje so navedbe, da po novem ne bo več mogoče uporabljati semena starih sort, zavrnili kot napačne. Zatrjujejo, da se dosedanja ureditev ne bo bistveno spremenila, vsaj kar zadeva stare avtohtone in tradicionalne sorte ter semenski material, namenjen za hranjenje v genskih bankah in za medsebojno izmenjavo semena. Zato je ministrstvo podprlo osnutek nove uredbe in se zavezalo, da si bo Slovenija prizadevala za jasen in enostaven pravni okvir, ki bo na eni strani spodbujal inovativnost in razvoj na področju ter s tem zagotavljal večjo konkurenčnost sektorja, na drugi strani pa omogočal ohranjanje biotske raznovrstnosti in trajnostno rabo rastlinskih genskih virov.