Po besedah sekretarja ZSSS Milana Utroše je javnofinančni odhodek "praktično sleherna socialna pravica". Če bi spremembe referendumske zakonodaje šle v to smer, bi pomenilo, da bo ljudem onemogočeno izrekanje o teh pravicah, je dejal Utroša.
Predlog 35-odstotne potrebne udeležbe, da bi bil referendum veljaven "in kredibilen", pa se Utroši zdi problematičen, saj da politiki, ko se voli njih, kvoruma oziroma "te kredibilnosti ne potrebujejo". Po njegovih besedah lahko denimo na volitve za predsednika države prideta dva človeka, pa bo predsednik izvoljen.
Črtanje določbe, da je DZ vezan na izid referenduma, bi po mnenju Utroše pomenila, da bi v primeru zavrnite nekega zakona na referendumu DZ lahko že naslednji dan sprejel enak zakon. "To bi bilo norčevanje iz tistih, ki bi odločali na referendumu," je ocenil sekretar ZSSS.
Utroša je sicer poudaril, da vsem predlaganim rešitvam ne nasprotujejo, so pa v zvezi sindikatov prepričani, da bi se s krizo morali spopasti z dejanji, ki povečujejo zaupanje v politiko. Referendum je po njihovem mnenju eden od instrumentov za dosego tega cilja.
Zato je predsednik ZSSS Dušan Semolič politike pozval, naj dvotretjinsko večino raje kot za spremembe ustave in referendumske zakonodaje pridobijo pri iskanju rešitev za zmanjševanje brezposelnosti, krepitev socialne države, in omogočanje boljšega življenja upokojencev.
Kot je pojasnil Semolič, smo doslej v Sloveniji imeli 20 referendumov, le v treh primerih pa so bilo pobudniki sindikati (v enem primeru ZSSS), v ostalih pa večinoma politika. Prav tako pa so si politiki po njegovih navedbah tudi trudili, da do referendumov ne bi prihajalo, tukaj je spomnil na podpise za referendum o zakonu o slabi banki.
V zvezi sindikatov so zato prepričani, da želijo politiki s predlogi sprememb preprečiti, da bi ljudje odločali o najpomembnejših vprašanjih, saj da se bojijo ugotavljanja ljudske volje.
Semolič meni, da demokracije ni mogoče zožiti na volitve vsake štiri leta, "na neko nedeljo, ko ljudje volijo". "Ko pa je ta nedelja mimo, se politiki obnašajo po svojem, drugače kot so napovedali," je dejal Semolič. Dodal je, da tudi strukturne reforme, ki se sedaj uvajajo, nihče od tistih, ki je sedaj na oblasti, pred volitvami ni napovedoval.
Strokovni sodelavec ZSSS Goran Lukič je dodal, da o spreminjanju referendumske zakonodaje odločajo tisti, ki "se ne pojavljajo na sodišču, ne znajo pojasniti izvora premoženja in jim iz rok izginjajo podpisi za sklic referenduma". Javno debato in odločanje volivcev tako otežujejo tisti, "ki nimajo kredibilnosti," je menil.
Zato se je Semolič vprašal, "kaj potem še ostane", če se bo pravica do referenduma omejevala. "Odgovor te dni vidimo povsod po Sloveniji," je dodal.
