Glavan: Usodno je, če se izkaže, da niso vsi vredni zaupanja (video)

Odhod teh svetih pastirjev ne bi smel omejiti zaupanja v slovensko Cerkev

Glavan je dejal, da včerajšnja presenetljiva novica zelo žalostno odmeva v slovenski javnosti, zlasti ker sta pred tem odstopila že dva škofa – Franc Kramberger in Alojzij Uran. »Ti dogodki lahko marsikomu zamajejo vero,« je pojasnil.

Prebrali so tudi izjavo kardinala Franca Rodeta, ki je prepričan, da je slovenska Cerkev na preizkušnji. Škofoma izraža podporo, v tej zadevi pa je po njegovem storil vse, da bi se našla primerna rešitev. »Odhod teh svetih pastirjev ne bi smel omejiti zaupanja v slovensko Cerkev,« je zaključil.

Rode je sicer v lanskem pogovoru za časnik Večer med drugim dejal, da ga v zgodbi o finančnem zlomu mariborske nadškofije najbolj preseneča, »da se ni nihče uprl temu megalomanskemu načrtu, ki je v jasni opreki z evangelijem in v popolnem nasprotju s poslanstvom Cerkve«.

Preberite še: Nista edina krivca, a bila sta tam

Delovanje neracionalnih zlih sil

Glavan se je šele pred tremi dnevi vrnil iz Brazilije, kjer se je družil s papežem Frančiškom in katoliško mladino. Rekel je, da se v Cerkvi dogajajo tudi takšne preizkušnje, kot jih doživljamo v nekaterih slovenskih škofijah, kar je, tako Glavan, delovanje nekakšnih neracionalnih zlih sil.

Škofa sta včeraj izjavila, da nista edina krivca za finančni zlom v mariborski nadškofiji, zato je takšno odločitev še težje sprejeti, meni Glavan. A dodaja, da je Cerkev hierarhično zgrajena, sodelavcem pa da zaupajo in morajo zaupati – usodno pa je, če se izkaže, da vsi niso bili vredni zaupanja.

Po njegovem mnenju je »teža krize, odgovornosti in s tem krivde za katastrofo v mariborski škofiji, ki je zelo kompleksna in zamotana, padlo nepravično le na dve pleči«. »Občudujem škofa, ki sta ponižno sprejela sklep iz Rima. Pokazala sta globoko vero, da Bog lahko tudi to krizo obrne v dobro. Izrazila sta prepričanje in upanje, da bo njun odstop pomagal k vrnitvi ugleda Cerkve na Slovenskem,« je pristavil.

Škofija na beraški palici nima od koder vzeti denarja za povračilo

Glavan se sicer sprašuje, kako naj škofija, ki je na beraški palici bolj, kot kdajkoli prej, karkoli povrne, saj da nima kje vzeti finančnih sredstev. Izpostavil je, da večina slovenskih škofij, razen ljubljanske, ki ima nekaj svojega premoženja, komaj životari, tako da je izključeno tudi to, da bi lahko pomagale mariborski ali bi malim delničarjem oz. oškodovanim povrnila denar. »Slovenska Cerkev ni bogata, mariborska nadškofija je popolnoma na beraški palici,« je povedal. »Škofija milijonov ni pošiljala v oaze, ampak so v bankah, ki so te finance zamrznile,« je dodal.

Stresov odstop seveda vpliva tudi nanj, ki bo sedaj prevzel njegovo vlogo. Predvideva, da so ga na položaj izbrali, ker nekoliko pozna zadeve, a se zaveda, da zaradi let, moči in zdravja služba nikakor ne bo lahka. Opravljal bo vse tekoče posle, pomembnejših odločitev pa ne bo sprejemal. Upa, da bo nadškofija v najkrajšem možnem času dobila novega škofa, ki bo pri močeh in bo pripravljen nositi breme. Sicer pa ima trdno vero, da bo Cerkev pognala z novo močjo.

Glavan se je danes že sestal z najbližjimi sodelavci, s katerimi so se dogovorili za način komuniciranja in redna srečanja. Sicer se v prestolnico ne bo preselil, ampak bo ostal v Novem mestu, od koder bo upravljal ljubljansko nadškofijo. Je pa priznal, da bo zanj zelo naporno upravljati dve nadškofiji. Povedal je, da pri svojih letih in stanju ne bi nikoli sprejel položaja nadškofa, zato tudi upa, da bodo čim prej izvolili novega.

Po njegovem delo bistveno sicer ne bo trpelo, a bo pa zagotovo okrnjeno, saj je slovenska Cerkev izgubila dva ugledna človeka z bogatimi izkušnjami.

Cerkev na Slovenskem vstopa v čas prenove, izzivov in novih priložnosti

Na tiskovni konferenci je spregovoril tudi tajnik škofovske konference Tadej Strehovec, ki je govoril v njenem imenu, in dejal, da se v tem zgodovinskem trenutku slovenski škofje zavedajo, da Cerkev na Slovenskem vstopa v čas prenove, izzivov in novih priložnosti. »Pred nami so številna odprta vprašanja, ki bodo zahtevala složno in odgovorno delo vseh slovenskih katoličanov,« je še poudaril in dodal, da so v tem trenutku še posebno zaskrbljeni zaradi napovedanega predloga vlade, da obdavči objekte, v katerih se izvaja verska dejavnost in ki bo v primeru uveljavitve prav gotovo pripeljal do omejevanja verske svobode.

»Stres in Turnšek nista bila spoznana za kriva«

O tem, katera položaja bosta v prihodnosti zavzela Stres in Turnšek, pa je Strehovec dejal, da je še prezgodaj govoriti, saj bo šel Stres verjetno za leto dni v tujino, kjer se bo posvetil študiju filozofije, Turnšek pa bo ostal v Sloveniji in se posvetil študiju teologije. Dodal pa je še, da »včerajšnji odstop obeh ne pomeni, da sta bila tudi po civilni ali cerkveni zakonodaji spoznana za kriva, ampak sta zgolj sprejela odgovornost in odstopila v dobro slovenske cerkve«.

O dejanskem dolgu Mariborske nadškofije je Strehovec povedal, da je potrebno ločiti dolg, ki je vezan neposredno na to nadškofijo in dolg, ki je vezan na oba Zvona. Mariborska škofija naj bi imela po njegovih besedah 27 milijonov evrov dolga. Na vprašanje o tem, ali bo slovenska cerkev prodajala svoje premoženje, da bo reševala situacijo v Mariboru pa je zagotovil, da se to ne bo zgodilo, ker si je težko predstavljati, da bi v najem oddajali verske objekte, kjer se dejansko izvajajo cerkvene dejavnosti.

Zaskrbljeni zaradi novega zakona o verski svobodi

»Slovenski škofje z zaskrbljenostjo spremljajo tudi informacije, da se pripravlja nov zakon o verski svobodi. Prepričani so, da je obstoječi zakon primeren in da ga večina verskih skupnosti podpira ter da ni nikakršne potrebe po njegovi odpravi,« je še povedal Strehovec in zaključil z besedami, »da je veliko pozitivnih področij, ki nas združujejo, zato je pomembno, da jih v teh težkih časih izpostavimo in zavestno opustimo ideološke razprave ter sodobne oblike kulturnega boja«.