Poslanec SDS Andrej Šircelj je v uvodni predstavitvi priporočil opozoril na nedavno trimilijardno dokapitalizacijo, ki so je bile zaradi slabih terjatev deležne NLB, NKBM in Abanka. Ob tem je opozoril, da v stresne teste, ki so pokazali primanjkljaj kapitala v višini 4,8 milijarde evrov, niti niso bile vključene vse banke v Sloveniji.
Krive so bile klientelistične oz. družinske povezave
Za veliko teh neodplačanih kreditov so bili po oceni SDS krive klientelistične oz. družinske povezave, ki so se po osamosvojitvi ohranile v bančnem sistemu tako na strani regulatorjev kot na strani poslovnih bank.
Ta politika se je po Šircljevih besedah največkrat skrivala pod krinko nacionalnega interesa, zbrana predvsem okoli Foruma 21. Mihaelu Prevcu (SLS) je sicer vseeno, odkod prihaja tisti, ki je sodeloval pri dodeljevanju nezavarovanih kreditov. »Za svoja dejanja mora odgovarjati in pika,« je poudaril.
Krivda je v smislu časovne razpredelnice kar porazdeljena
V SDS so pripravili vrsto priporočil, s katerimi naj bi DZ vlado pozval k ukrepanju, ki pa jih odbor DZ za finance kot matično delovno telo v četrtek ni izglasoval. DZ je tako danes opravil le splošno razpravo o priporočilih, med katero pa je bilo slišati predvsem medsebojna obtoževanja, kdo je kriv za nastale razmere.
Jerko Čehovin (PS) je razpravo razumel bolj v smislu pranja krivde za nekatere pretekle dogodke in vlogo, ki so jo pri bančni luknji imele posamezne politične stranke. »Približno pol časa so bile na vladi desne, pol časa leve stranke, tako da je krivda v smislu časovne razpredelnice kar porazdeljena,« je ocenil.
Javnost ima pravico izvedeti, kdo je odobraval te zavožene kredite, so vztrajali poslanci SDS. Če tega ne bomo uredili, se bodo te zgodbe še ponavljale, je posvaril Zvonko Černač (SDS).
Krivce bodo kaznovala sodišča, in ne DZ, politika ali vlada
Tudi poslanci koalicije so se strinjali, da je potrebno ugotavljanje odgovornosti. Vendar pa je to delo za ustrezne organe, pri čemer lahko DZ zagotovi le ustrezno zakonodajo. Krivce bodo kaznovala sodišča, in ne DZ, politika ali vlada, je poudaril Brane Golubovič (PS).
Tudi državni sekretar na finančnem ministrstvu Mitja Mavko je zatrdil, da bo vlada preganjala krivce. »Zaveza vlade je, da bo preko ustreznih organov pregona razkrila vse, ki so subjektivno prispevali k nastanku vrzeli v bančnem sektorju in bodo deležni roke pravice,« je dejal.
Hitro in verodostojno ukrepanje
V opoziciji so želeli tudi izvedeti, zakaj se Slovenija ob zadnji zadolžitvi na mednarodnih trgih ni zadolžila iz sredstev evropskega sklada ESM, kar bi bilo po njihovem mnenju veliko ceneje. Mavko je odgovoril, da je vlado pri dokapitalizaciji bank vodila namera, da bo strošek za davkoplačevalce čim nižji. Če k sanaciji ne bo prispevali tudi delničarji in imetniki obstoječih in podrejenih instrumentov bank, bi bil znesek še za 500 milijonov evrov višji.
Finančni minister Uroš Čufer je dopoldne ob začetku seje zagotovil, da vlada pri sanaciji bank ukrepa hitro in verodostojno, kar vliva zaupanje in pričakovanje, da bo delo teklo dobro tudi naprej. To se po njegovih besedah vidi tudi na finančnih trgih, saj so se obrestne mere na slovenske obveznice v tem tednu pomembno znižale.
Konec predstavitev predstavnikov poslanskih skupin.
12:27 - Marko Pavlišič (DL): Vprašanje o pomoči s strani ESM je na mestu, a zavedati se je treba, da ESM ni Božiček. ESM ne bo reševal bank, če jih lahko rešijo države. Drugače bodo morale države reševati ESM in ne obratno.
12:11 - Matevž Frangež (SD): Tudi danes smo priča politični interpretaciji in politični obsodbi brez dokazov. Koraki te vlade, ki jih je že storila in odsevajo voljo za ukrepe, so pokazali, da premoremo politično voljo za ohranjanje stabilnosti in ukrepanje. Že naslednji dan je sledilo zmanjšanje donosnosti na obveznice pod šest odstotkov. Po potrditvi načrta sanacije bank s strani EU, so obresti padle pod pet odstotkov.
11:46 - Romana Tomc (SDS): Katere strukturne reforme imate v mislih? Kaj ste poleg pomoči in subvencij naredili za izboljšanje gospodarstva? To bi nam morali povedati. Vendar se minister Čufer trenutno verjetno bolj kot z zagonom gospodarstva ukvarja z iskanjem novega denarja.
11:41 - Romana Tomc (SDS): Zgodba o uspešnosti slovenske menedžerske elite in poveličevanje nacionalnega interesa se je s prihodom gospodarske krize razkrinkala. V tem smislu je bila kriza tudi koristna. Vlada je pri trenutni sanaciji uspela zgolj dočakati rezultate stresnih testov, to je vse kar je naredila. S spretnim p.r.-jem jim je ceno sanacije uspelo predstaviti tudi kot velik uspeh.
11:31- Brane Golubović (PS): Danes isti ljudje, ki so ukradli državo, želijo nižati plače. Gredo na televizijo in želijo spustiti minimalno plačo, ker podjetje drugače ne bo preživelo, pred tem pa so igrali monopoli. Odgovorna pa je seveda tudi politika, ki je omogočila, da je prišlo do takšne privatizacije. Stanje se je začelo reševati šele leta 2012, ko je v parlament prišla tudi Pozitivna Slovenija. Takrat je bila v opoziciji, dokler 2013 ni prevzela vodenje vlade. Vlada Alenke Bratušek je v 9 mesecih uspela prinesti politično stabilnost, sanacijo bank, ustavila je prosti pad in pripravila pogoje za kazenski pregon odgovornih za bančno luknjo.
11:18 - Brane Golubović (PS): Po letu 2004 se je nacionalni interes izkoristil kot alibi pred javnostjo tudi z uvrstitvijo NLB med ključne državne investicije. To je bila še ena izgubljena priložnost in zaupanje tujih investitorjev saj smo prelomili besedo, razočarana KBC pa je leta 2012 zapustila NLB. Gre za vzorec delovanje, ko se pod krinko nacionalnega interesa pripravlja pogoje za domačo privatizacijo brez lastnega denarja.
11:10 - Jože Horvat (NSi): Nobena desnica v mandatu 2004 do 2008 nikogar ni nagovarjal za nakup NKBM. Tega ne govorim, da bi zaščitil pokojnega takratnega finančnega ministra Andreja Bajuka. Ob privatizaciji NKBM ni vlada obvladovala banke niti ni vlada napihnila cen njenih delnic. Milan Cvikl, ki je bil član LDS in kasneje v SD, je govoril celo o pravi vrednosti delnic NKBM pri 40 evrov na delnico.
11:07 - Jože Horvat (NSi): Davkoplačevalci imajo vso pravico, da izvedo resnico o odgovornosti za nastalo luknjo. Naslednji korak vlade mora biti, da se kazensko preganja odgovorne in da se vsaj del izgubljenega denarja vrne v proračun. Transparentno razčiščevanje preteklosti je nujno, da se takšne slabe prakse ne bodo ponovile v bodoče. Te garancije s strani vlade še nismo dobili.
11:02 - Jože Horvat (NSi): Od predsednice vlade pogrešam, da bi stopila pred državljane in povedala, v kakšni situaciji se je znašel bančni sistem in da bo treba z davkoplačevalskim denarjem to luknjo zakrpati. Sanacija je posledica negospodarnega in neodgovornega vodenja slovenskih finančnih elit.
10:58 - Marija Plevčak (DeSUS): DeSUS ne bo dovolila, da bi se za poplačilo dolgov znižale pokojnine, zmanjšali socialni transferji in poslabšale javne storitve. V primeru finančne pomoči na primeru Portugalske lepo vidimo, da imajo od varčevalne politike IMF korist samo bogati, medtem ko se ostalim zmanjšujejo plače. Upamo, da to ne bo naša usoda.
10:51 - Marija Plevčak (DeSUS): Menimo, da razlogi predlagatelja niso primerni. V zadnjem času smo v državnem zboru sprejeli številne sklepe, ki omogočajo razmeroma varno bančništvo. Prav tako se je vlada zavezala za odkrivanje odgovornih in za privatizacijo bank. Luknja ni nastala danes, zato so za stanje v bankah odgovorni upravni odbori daljšega obdobja. Kazanje s prstom na leve stranke je zato sprenevedanje.
10:40 - Franc Bogovič (SLS): Ne bomo iskali krivcev. Vprašati pa se moramo, kaj bomo naredili, da bomo temu naredili konec.
10:29 - Čufer je omenil tri področja, ki so ključna v naslednjih šestih mesecih. To so razdolževanje podjetij, centralizacija upravljanja javnih podjetij in zaključek privatizacije.
10:26 - Uroš Čufer: Ukrepi, ki smo jih izvedli, so kredibilni, in to nam pritrjuje tudi mednarodna skupnost. Za nami je veliko delo, ki smo ga opravili, a daleč od tega, da smo zaključili.
10:24 - Bojan Starman (DL): Odbor ni sprejel amandmajev poslanske skupine SDS. Bil sem opozorjen, da moram reči, da koalicija ni sprejela amandmajev.
10:16 - Andrej Šircelj (SDS): Od kje izhajajo tovarišijske povezave, na katerih se je izdajalo slabe kredite. Menimo, da izhajajo iz nekega drugega časa, iz neke druge države. Slovenija je edina postkomunistična država, kjer ni bila izvedena lustracija in kjer te sprege delujejo še danes ter delujejo pod imenom nacionalnega interesa. Gre za skupine zbrane okoli Foruma 21. Imenovanje uprav NLB nikoli ni bilo slučajno in nikdar ni bilo izvedeno brez podpore finančnih elit. Danes smo tu, da ugotovimo odgovornost.
10:09 - Andrej Šircelj (SDS): Po trinajstih letih smo na novo dokapitalizirali banke. Za prvo sanacijo ni bil odgovoren nihče in nihče ni odgovarjal, bo tako tudi sedaj? Prvo vprašanje, ki se postavlja, je, če bo minister danes razkril kupca obveznic izdane ob tokratni dokapitalizaciji? Drugo vprašanje je, zakaj se Slovenija ni odločila za cenejšo,
mednarodno pomoč?
