M. je eden od mnogih brezposelnih mladih zdravnikov, ki tuhtajo, kakšne možnosti sploh še imajo v Sloveniji. V času, ko je začel študirati, je veljalo, da je zdravnikov premalo. Ko je doštudiral, jih je bilo naenkrat preveč. Čeprav je v eni od slovenskih bolnišnic delal kot sobni zdravnik in se je želel specializirati za delo v bolnišnici, mu pogodbe zaradi Zujfa niso mogli podaljšati. Volontiranja, h kateremu so se zatekli nekateri njegovi vrstniki, pa finančno ne bi zmogel: »V tem času me ne bi mogel nihče vzdrževati, zato si tega ne morem privoščiti. Poleg tega poznam zdravnika, ki v bolnišnici volontira že pet let.«
Nadomestilo, ki ga prejema na zavodu za zaposlovanje, se bo vsak čas izteklo, med drugim pa je razmišljal, da bi začel delati kot turistični vodnik. Zdaj se mu odpira možnost specializacije za družinsko medicino, a ni nujno, da bo sprejet. Za 70 razpisanih mest za potrebe javne zdravstvene mreže se jih bo potegovalo precej več, pričakuje naš sogovornik (njegove podatke hranimo v uredništvu).
Za kolege drugorazredni, za paciente pisci napotnic?
Medtem ko mnogi mladi zdravniki končajo na zavodu za zaposlovanje, jih je v osnovnem zdravstvu po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije še vedno okoli 500 premalo. Kot že dolgo opozarjajo družinski zdravniki, posameznemu bolniku v takšnih razmerah namenijo daleč premalo časa. Težava je v tem, da brezposelni zdravniki niso družinski zdravniki, pediatri ali ginekologi, ki bi takoj dobili delo. Želeli so delati v bolnišnicah, kjer pa trenutno skoraj ne zaposlujejo. Na zbornici skušajo razkorak reševati s spremembo pri specializacijah. Pri razpisu imajo tokrat prednost družinska medicina, ginekologija in pediatrija, pri drugih specializacijah pa so število mest zmanjšali za polovico.
M. družinska medicina doslej ni pritegnila. »Mladi zanjo večinoma nismo motivirani tudi zato, ker so nam na fakulteti to predstavili kot drugorazredno delo. Družinska medicina med drugimi zdravniki ni spoštovana. Tudi laična javnost meni, da družinski zdravniki zgolj pišejo napotnice za »ta pravega« zdravnika. Plače specialista družinske medicine so nižje od plače specializanta kirurgije, in to za več sto evrov, dopustov je manj. Ker ni zavetja kolektiva in si močno odvisen od samega sebe, pa v osnovnem zdravstvu izgorevaš hitreje kot v bolnišnici. Mladi smo videli, da so družinski zdravniki preobremenjeni in nezadovoljni,« je naštel. Če se bo vendarle odločil, da se poteguje za to specializacijo in bo pri tem uspešen, razmišlja o možnosti, da bi kasneje presedlal na kakšno drugo področje. Dopušča pa tudi možnost, da bo družinsko medicino s prakso vzljubil in v njej ostal. Po njegovem bi bilo smiselno prav zato, da bi se mladi v živo seznanili z delom v ambulanti družinske medicine, uvesti sekundariat.
M. dodaja, da se je njegova generacija zdravnikov znašla v vakuumu zaradi sovpadanja nepremišljenih ukrepov: sešteli so se povečan vpis na medicinske fakultete, Zujf in množično zaposlovanje tujih zdravnikov. Ob tem opaža, da so v neperspektivnih razmerah, ko se za delo v bolnišnicah poteguje bistveno več zdravnikov, kot pa jih zaposlijo, začele znova šteti družinske in druge povezave. Tako se lahko zgodi, da izstopajoči mladi zdravniki pristanejo v večletnem volontiranju, nekateri manj nadarjeni in manj uspešni pa hitro dobijo službo, je opozoril.
Za razbremenitev in manj birokracije
Ključno je, da bodo tokrat verjetno zasedena vsa prota mesta na specializacijah, je poudaril predsednik zdravniške zbornice prim. Andrej Možina. Bolnišnice so kadrovsko do neke mere zapolnjene, v družinski medicini pa je pomanjkanje zdravnikov zelo pereče. Možina se strinja, da ji je treba priznati večjo veljavo, da bi se mladi zanjo raje odločali. »To je zelo lep poklic. Mlade bo treba motivirati, da se bodo zanj odločali, zagotoviti pa jim bo treba tudi ustrezne pogoje dela«. Pet ali šest minut za enega pacienta na primer ni dovolj, zmanjšati bi bilo treba administracijo, poskrbeti za boljše plačilo družinskih zdravnikov in druge spodbude... Ena od možnosti, o kateri pa še tehtajo, je tudi obvezni sekundariat. Ta ima prednosti, pravi Možina, a tudi slabosti, kot je možnost prihoda tistih tujih zdravnikov, ki v domačem okolju niso bili uspešni, skozi stranska vrata.
Predsednik sindikata zdravnikov družinske medicine Praktikum Igor Muževič se boji, da bo sprememba pri specializacijah v osnovno zdravstvo poslala tiste, ki jih v resnici to delo ne zanima. Precej verjetno je, da bodo ti mladi zdravniki ob prvi priložnosti pobegnili v drugo specialnost, je opozoril. »Mnogokrat gre za zelo ambiciozne mlade, ki bi bili na primer radi kirurgi in jih zanima tudi akademska kariera, zato so si ves čas nabirali točke, pisali članke... Tisti, ki jih družinska medicina iskreno zanima, bi radi predvsem delali z ljudmi, zato na take stvari niso bili toliko pozorni. Precej verjetno je, da jih bodo zato s protih mest izrinili tisti, ki v resnici ne želijo biti družinski zdravniki in je to za njih le začasna rešitev. Razpis bo res zapolnjen, v realnosti pa se bodo razmere še poslabšale, če vzporedno ne bomo poskrbeli za večjo privlačnost družinske medicine,« meni Muževič. To je po njegovem mogoče z že omenjenim zmanjšanjem birokratskih opravil, ki danes zajamejo vsaj eno tretjino dela družinskih zdravnikov. Zmanjšati pa bo treba tudi obremenitve, ki njihove ambulante spreminjajo v tekoči trak, je pristavil.
Direktor združenja zdravstvenih zavodov Metod Mezek meni, da so mladi, ki imajo do družinske medicine negativen odnos, pod vplivom poudarjanja bolnišničnega zdravstva: »Vsi bi bili radi kirurgi«. Prednost je v Sloveniji dobivala vse bolj specializirana medicina, osnovno zdravstvo pa je bilo po krivici zapostavljeno, opaža. Kljub vsemu je tokratni razpis zdravniške zbornice po njegovem »dober zasuk«. Dobro pa bi bilo tudi, da bi imeli v prihodnje večji vpliv na specializacije še ministrstvo za zdravje in zdravstveni zavodi, kjer bodo mladi zdravniki kasneje delali. Mezek se je zavzel še, da bi bila izhodiščna plača družinskih zdravnikov nekoliko višja kot pri drugih zdravnikih namesto za razred nižja, kot je sedaj.
