Predsednika republike Boruta Pahorja pozivajo, da zastavi svoj moralni vpliv in se v interesu demokracije in človekovih pravic nemudoma zavzame "proti kadrovski menjavi brez argumentov, ki ogroža demokratičen dostop do arhivov in obnavlja ideološka nasprotja ter krivice s tega naslova".

Premierko Alenko Bratušek pozivajo, da se odločno zavzame za tiste, ki "uspešno delujejo v najširšem interesu državljanov" in dokaže, da deluje avtonomno. Pozivajo jo, naj ne podleže ideološkim vplivom tistih, "ki so osebno zainteresirani, da žrtve, svojci in raziskovalci ne bi imeli svobodnega dostopa do zgodovinskega gradiva".

Predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti Jožeta Trontlja pa prosijo, da se osebno zavzame proti ideologizaciji slovenskih institucij, posebej v trenutku, ko je država v krču moralne in gospodarske krize.

Zamenjava Dežmana bo po prepričanju predsednika Zbora za republiko Lovra Šturma in sopodpisnikov poziva "odprla polje za nov ideološki spopad, ki mu ni videti konca".

"Zlasti arhivsko gradivo komunistične tajne policije, ki je za potrebe režima sistematično kršila človekove pravice, uničujoče prizadela na tisoče posameznikov in družin, mora biti dostopno javnosti in prvenstveno tistim, ki so bili žrtve njenega delovanja," sporočajo iz Zbora za republiko in dodajajo, da je takšno voljo volilnega telesa jasno pokazal referendumski izid o noveli arhivskega zakona leta 2011.

Zapisali so, da je vlada leta 2011 skušala omejiti dostop do dela gradiva z argumentom, "da se pri tem ne povzroči krivic in škode tistim, ki si tega ne zaslužijo. To pa so Republika Slovenija in ljudje, ki so pred in po osamosvojitvi Republike Slovenije delovali v slovenskem nacionalnem interesu". "Po naših informacijah nameravate g. Dežmana zamenjati z osebo, ki je podpisala to izjavo," je zapisal Šturm.

Svoj dopis so, kot so zapisali, poslali v vednost tudi evropskim institucijam.

Minister za kulturo Uroš Grilc je v vladni postopek že poslal predlog razrešitve direktorja Arhiva RS Jožeta Dežmana. "Z vidika prihodnjega razvoja arhivske mreže" je za v. d. direktorja predlagal Bojana Cvelfarja, dosedanjega direktorja Zgodovinskega arhiva Ljubljana.

Na ministrstvu za kulturo so v torek za STA pojasnili, da je minister Dežmanovo razrešitev predlagal na podlagi 83. člena zakona o javnih uslužbencih, v okviru katerega lahko vlada v enem letu od nastopa funkcije razreši predstojnika organa v sestavi ministrstva.