Kmalu bo namreč minilo pet let in s tem zastaralni rok od začetka veljave zakona o sistemu plač v javnem sektorju, po katerem so delodajalci s svojimi zaposlenimi sklepali nove pogodbe.
Ob prehodu v nov plačni sistem pa je bilo veliko odprtih vprašanj, glede katerih so se stališča ministrstev razlikovala in se tudi spreminjala, prav tako se je spreminjala aplikacija, ki je tedaj služila kot pripomoček za izračun plače.
Posledica tega je bila neenotni prehod v nov plačni sistem, pri čemer naj ne bi bili prepričani v pravilnost prehoda ne delodajalci ne zaposleni. Po odločitvah inšpektoratov, predvsem inšpektorata za javno upravo, pa bi morali številni uslužbenci v javnem sektorju domnevno preveč izplačane plače, ki so bile napačno določene ob prehodu v nov plačni sistem, sedaj vračati, je na današnji novinarski konferenci pojasnil generalni sekretar Pergama Jakob Počivavšek.
Po njegovem mnenju je povsem nesprejemljivo in nevzdržno, da se v tovrstnih primerih od zaposlenih zahteva vračilo dela plače, ki naj bi ga neupravičeno prejeli, čeprav za določitev plače niso v ničemer odgovorni, niti niso mogli vedeti, da jim je morda plača določena napačno. V okviru Pergama takšne zahtevke beležijo predvsem člani sindikata na Zavodu RS za zaposlovanju, Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in Onkološkem inštitutu Ljubljana. Sicer pa naj bi takšne zahtevke množično izdajali tudi na drugih javnih zavodih, kjer zaposleni sicer niso člani sindikatov, vključenih v Pergam.
Na UKC Ljubljana so po navedbah predsednika Sindikata KC Matije Cevca izdali 450 takšnih zahtevkov, ki naj bi dosegali tudi vrednosti 30.000 evrov bruto. Na zavodu za zaposlovanje pa so izdali 595 takšnih zahtevkov. Posamezni zaposleni bodo morali vrniti med 4000 in 5000 evrov bruto, kolikor so preveč prejeli ob napačni določitvi delovnega mesta ob prevedbi v nov plačni sistem.
Predsednik Pergama Janez Posedi je tudi opozoril, da pri tem niso rešena niti osnovna vprašanja, kot, kaj mora delavec pravzaprav sploh vrniti. Prepričan je namreč, da jim ne bi bilo treba vrniti bruto plač, saj tudi niso prejeli bruto zneskov.
Prav tako so po mnenju Počivavška vprašljivi postopki z zahtevami po vračilu domnevno preveč izplačanih plač. Ti namreč temeljijo na inšpekcijskih postopkih inšpektorata za javno upravo, ki pa glede na veljavno ureditev ob zaključku postopka ne izda odločb, pač pa morebitne odredbe izreče v zapisniku, zoper katerega se ni mogoče pritožiti.
Po njegovem mnenju je zato nujno, da se ureditev, ki določa obveznosti pogodbenih strank v primeru ugotovitve napačno določene plače, nemudoma spremeni, prav tako je nujna sprememba ureditve inšpekcijskega nadzora.