Matek je med drugim pojasnil, da upokojeni brigadir Peter Zupan, ki mu obtožnica očita, da je Juretu Cekuti predal nekatere dokumente, ni neposredno sodeloval pri projektu. Je bil pa Zupan, ki je takrat vodil oddelek temeljnih razvojnih programov, po njegovih besedah seznanjen z nekaterimi dokumenti, imel je tudi dostop do arhiva na omenjenem oddelku, v katerega so shranjevali končne dokumente projektov.
Za dokument, ki ga je junija 2005 v elektronskem sporočilu predstavniku Patrie za Slovenijo Reiju Niittynenu poslal Hans Wolfgang Riedl, v njem pa navedel, da mu ga je posredoval Cekuta, je Matek pojasnil, da gre za terminski plan izvedbe projekta. Dokument je pripravil za svojega nadrejenega, gre pa bolj za osnutek, ki ni postal končni dokument in ni bil vložen v prej omenjeni arhiv. Kako se je kmalu zatem, ko ga je pripravil, znašel pri Patrii, ne ve.
Po Matekovih navedbah je bilo s posameznimi dokumenti in podatki iz projekta sicer seznanjenih več ljudi, sam ocenjuje, da tudi do 50, pri čemer so imeli le posamezni dokumenti ali pa njihovi deli oznako interno. "Včasih sem tako za kakšno informacijo izvedel prej od Sistemske tehnike, s katero je ministrstvo tesno sodelovalo, kot smo zanjo vedeli na ministrstvu. V določenem trenutku so v Sistemski tehniki tako vedeli celo več od mene," je dejal. Dodal je, da je bilo veliko podatkov tudi javno objavljenih. Cekuta je sicer v dosedanjem postopku zatrjeval, da je podatke, ki jih je posredoval Patrii, izvedel ravno iz javno dostopnih virov.
Večina danes zaslišanih je ocenila, da dokumenti, ki naj bi jih Zupan predal Cekuti, ta pa naprej Riedlu in Patrii, za slednjo ni pomenila kakšne posebne konkurenčne prednosti, v kar je sicer prepričano tožilstvo.
Kot priča je bil danes zaslišan tudi Marjan Senica, ki je bil v času nabave oklepnikov naprej namestnik direktorja, nato pa še vršilec dolžnosti direktorja direktorata za logistiko. Iz nekaterih elektronskih sporočil, poslanih Patrii, namreč izhaja, da naj bi Cekuta podatke pridobival prav na direktoratu za logistiko.
Senica je že na zaslišanju v predkazenskem postopku povedal, da je v tistem času imel dostop do prostorov projektne skupine za nabavo oklepnikov, vendar vanje ni zahajal. Potrdil je, da se je s Cekuto večkrat srečal, prav tako z Riedlom in Niittynenom. Med srečanji so se pogovarjali tudi o projektu, je pa zanikal, da bi kdaj Cekuti ali Patrii v zvezi s projektom izročil kakšen dokument.
Preostali trije danes zaslišani, med njimi tudi takratni načelnik Generalštaba Slovenske vojske Ladislav Lipič, pa so zanikali vsakršno poznanstvo s Cekuto ali z ljudmi iz Patrie.
Naslednji narok bo v sredo, ko bo sodišče zaslišalo novih pet prič.
